Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Sporno vodenje postopkov in zamude pri izdajanju odločb samozaposlenim s strani Ministrstva za kulturo je stara pesem aktualne vladne garniture. Problematične prakse se vrstijo že od junija 2020, na kar Društvo Asociacija vseskozi opozarja. Ker gre v primeru samozaposlenih v kulturi za kršenje temeljnih pravic in nespoštovanje zakonodaje, so zadevo avgusta lani predali Varuhu človekovih pravic, ki je v nedavnem odgovoru pritrdil njihovemu stališču. Toda najprej nekaj konteksta.

Varuh je v svojem mnenju pri postopku vpisovanja v razvid samozaposlenih kot tudi pri uveljavljanju pravice do plačila prispevkov naštel kar 39 kršitev. V primerih, ko sta vlogi vloženi istočasno, bi morali pristojni na ministrstvu o obeh odločati hkrati, česar pa - na presenečenje vseh, ki so zadnje leto preživeli za rožnatimi očali, - niso storili. Kar na prvi pogled izgleda kot birokratski lapsus, je imelo za številne samozaposlene hude posledice. Mnogi izmed njih so se namreč za vpis v razvid odločili po prvem - in do tedaj običajnem - obvestilu, da je strokovna komisija glede pravice do plačila prispevkov odločila pozitivno. Problem je nastal, ker posamezniki niso prejeli formalnega potrdila te pravice, na koncu pa so nekateri prejeli odločbo z nasprotno odločitvijo. Medtem ko so čakali na obljubljeno pozitivno odločbo, so bili primorani sami plačevati prispevke, kar je številne v že tako nezavidljivi ekonomski situaciji pahnilo v še večjo eksistenčno stisko. Nekateri med njimi niso vedeli, da jim ministrstvo ne plačuje prispevkov, saj, kot rečeno, niso prejeli obvestila o tem, zaradi česar pa sredi epidemije niso imeli urejenega niti zdravstvenega zavarovanja, da o izgubljenih priložnostih za delo mnogih brezstatusnikov sploh ne govorimo.

Poleg vsega navedenega je sporen tudi način odločanja ministra, saj se je ta pogosto odločal po lastni presoji in ne na podlagi mnenja za to zadolžene strokovne skupine. Ministrova presoja je bila tako večkrat nasprotna mnenju stroke. Prav iz odsotnosti strokovnih utemeljitev in splošnega birokratskega izigravanja izvira Varuhova ugotovitev, da gre v teh primerih za, citiramo, »kršitev načela ekonomičnosti postopka, načela varstva pravic stranke v postopku in načela dobrega upravljanja«, konec citata.

Pogovarjali smo se s Tadejem Meserkom, strokovnim vodjem Asociacije, in ga najprej vprašali, kakšno težo sploh nosi mnenje Varuha človekovih pravic ter ali lahko realno vpliva na ravnanje pristojnih: 

Izjava

Ministrstvo se do Varuhovega mnenja ni opredelilo, zagotovili so mu le, da so stvari za nazaj urejene, razen v petih primerih, kar je, z ozirom na to, da so po svojem večkrat izraženem prepričanju ravnali pravilno, najmanj nenavadno. Meserko o tem, kaj izraz urejeno očitno pomeni za ministrstvo: 

Izjava

Vsi omenjeni postopki so torej formalno že zaključeni, zato oškodovancem ne preostane drugega kot tožba na Upravnem sodišču, ki bi jo sicer najverjetneje dobili, vendar pri tem nastopi več težav. Prva je dolgotrajnost postopka, ki naj bi trajal približno leto dni, in posledično podaljšanje stiske samozaposlenih. Druga težava je, da mora že tako obubožani posameznik v proces dokazovanja pravice investirati lasten denar, četudi je razvidno, da je bil postopek kršen, tretja težava pa je v tem, da se Upravno sodišče ne bo spuščalo v samo vsebino problematike samozaposlenih, temveč zgolj v spornost formalnega vodenja postopkov.

Izjava

Skratka, v naši državi je pravica očitno prasica in če nimaš za burek, si kupiš kajzerico in se prepričaš, da je dobra kot burek, če ne celo bolj.