Pravopisne novice
Hej … servus … pozdravljeni. Že od decembra 2019 se v javno razpravo postopoma objavljajo predlogi novih pravopisnih pravil, ki tvorijo osmi slovenski pravopis, poimenovan Pravopis 8.0. Predlog novih pravopisnih pravil pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki jo je predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti s tem namenom ustanovilo leta 2013. Komisijo pod vodstvom dr. Helene Dobrovoljc sestavljata ožja skupina osmih in širša skupina še desetih strokovnjakinj in strokovnjakov za posamezna področja. Za današnje Kulturne novice smo o spremembah pravopisa spregovorili s tremi člani komisije, oddaji pa bo sledil še pogovor z njeno predsednico.
Pravopis je jezikovni priročnik, ki utemeljuje normo knjižnega jezika. V ožjem pomenu gre predvsem za način zapisa, kar pa obsega pravila za najrazličnejša področja – od tega, kateri glas stoji za katero črko, do vprašanj male in velike začetnice ter zloglasne vejice. Poleg splošnih pravil, ki imajo celo vrsto izjem, pravopis ni popoln brez slovarskega dela, v katerem najdemo ravno te izjeme in druge posebnosti. Zakaj pa do sprememb pravopisnih pravil sploh prihaja, pove dr. Hotimir Tivadar z Oddelkov za slovenistiko in slavistiko Filozofske fakultete.
Prvi samostojni pravopis smo dobili leta 1899, ko je izšel šolski Slovenski pravopis Frana Levca, vendar pa še ne moremo govoriti o skupnem slovenskem pravopisu po sodobnih merilih. Medtem ko Pravopis 8.0 pripravlja velika skupina jezikoslovk in drugih strokovnjakov z različnimi pogledi na jezik, so bili prvi štirje slovenski pravopisi delo le treh avtorjev. Pomemben korak v smeri enotnega pravopisa, ki utemeljuje knjižni jezik kot reprezentativni jezik vseh Slovenk in Slovencev, je premik od individualnega k skupinskemu pripravljanju pravopisnih pravil. To pa naj poteka v okviru državne institucije, v tem primeru SAZU. Zgodovino akademskega ukvarjanja s pravopisnimi vprašanji predstavi Tivadar.
Enoten pravopis in enoten knjižni jezik potrebujemo, da se lahko nemoteno in brez dvoumnosti sporazumevamo vsi predstavniki slovenske jezikovne skupnosti. Nekomu pa lahko jezik pomeni tudi pomemben del narodne, ne le jezikovne identitete, zato mora biti sprejemljiv za vse govorce – kar pa za slovenščino ni tako samoumevno.
Marsikateri spor v zgodovini slovenskega knjižnega jezika izvira ravno iz občutka zapostavljenosti govorcev, ki ne prihajajo iz okolice Ljubljane. Jezikoslovci so se v preteklosti pogosto oklepali načel normativnosti in predpisovanja »lepega in pravilnega« v jeziku. To pa kot represivno lahko občuti že Ljubljančan, kaj šele Prekmurka. Sčasoma je normativno jezikoslovje sicer vključilo tudi nekatere regionalne značilnosti, denimo štajerske, in se z dopuščanjem variant začelo približevati dejanski rabi jezika.
Pravopis pa je po obsegu in vsebini ogromno delo, ki ne vsebuje le takšnih sprememb, ki bi zadovoljile zapostavljeno narečno govorko. Predloge sprememb na portalu Fran objavljajo po poglavjih. Razprava za pet od osmih poglavij je že zaključena. Nazadnje sta bila v razpravi poglavje o glasoslovju iz slovničnega orisa in del poglavja o prevzemanju iz posameznih jezikov. V pripravi pa so še ostala poglavja slovničnega orisa, kot je besedotvorje, in preostanek o prevzemanju iz posameznih jezikov ter poglavji o ločilih in pisanju skupaj oziroma narazen.
Mnoge spremembe pravopisa so majhne in za nezainteresirano Slovenko neopazne; nekatere sledijo že dobro uveljavljeni rabi ali pa rešujejo jezikovne zagate, ki jih pred tridesetimi leti, ko je nastajal trenutno veljaven pravopis, enostavno ni bilo. Z novostmi, kot je iPhone, se je na primer ponovno odprlo vprašanje velike začetnice na začetku povedi, kar je prej veljalo za brezizjemno pravilo.
Spet druge spremembe pa so opaznejše in so razvnele razpravo o primernosti novih pravil. V Pravopisni komisiji so tako sprejeli spremembo v načinu pisanja tujih lastnih imen, izvorno pisanih v nelatiničnih pisavah. Odslej bo denimo Ši Džinping namreč zapisan kot Xi Jinping, Kim Džong-un pa Kim Jong-un. Čeprav se bodo ta in druga imena odslej zapisovala s tujimi črkami, pa bo izgovorjava ostala enaka oziroma še naprej prilagojena slovenskemu glasovnemu sistemu. Globalizacija druge polovice 20. stoletja je namreč povečala potrebo po medsebojnem sporazumevanju narodov z različnimi pisavami. Kitajska je tako za prečrkovanje v latinične pisave uveljavila sistem pinjin, Japonska hepburn in tako naprej, toda slovenski pravopis je kljub priporočilom stroke vztrajal pri slovenjenju imen. Kot kaže, se bomo odslej torej držali mednarodnih prečrkovalnih sistemov.
Zakaj je ta sprememba tako pomembna, nam je pojasnila sinologinja in sociologinja dr. Mateja Petrovčič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete.
Dodatna sprememba, ki jo prinaša novi pravopis, je ukinitev izjeme »mesto«, »vas«, »selo« in »trg« pri pisavi krajevnih imen. To zadeva denimo Novo mesto ali Stari trg, pri katerih bomo odslej besedi »mesto« in »trg« pisali z veliko začetnico. Tudi ta predlog pravopisne komisije je v javni razpravi naletel na nasprotovanja. V zborniku pravopisne komisije se je proti tej spremembi opredelil dr. Peter Holozan iz jezikovnotehnološkega podjetja Amebis.
Ali ima komisija v svoji težnji k poenostavitvi pravil prav, bosta pokazala le čas in raba.
Pravopis pa je rabo prehitel že kdaj prej. Avtorji pravopisa iz leta 1962 so denimo zapisali, naj se piše »bravec« namesto »bralec«, »prebivavec« namesto »prebivalec« in tako dalje. To se ni prijelo, SAZU pa je moral po izidu pod pritiskom javnosti in dela stroke uporabnike pravopisa napotiti k starejšim pravilom. Čeprav si je pravopisna komisija prizadevala za poenostavitev določenih pravil, je bila raba vendarle glavno vodilo sprememb. Zato, pravi dr. Hotimir Tivadar, do takšnih težav ne bi smelo prihajati.
Ker pa knjižni jezik ni le zapisan, ampak tudi govorjen, je zelo pomembno tudi vprašanje pravorečja, torej knjižnega izgovora. Samostojnega pravorečnega priročnika slovenščina nima že od leta 1946, tako da je od takrat pravorečje pokrito le v okviru pravopisa.
Vsa poglavja Pravopisa 8.0 bodo predvidoma objavljena do konca leta 2024.
Kulturne novice sta pripravila Aleš in Marko. Kdaj bomo Novo mesto in kitajskega predsednika tudi uradno prekrstili, pa lahko izveste v nadaljevanju, ko v naš studio prihaja dr. Helena Dobrovoljc iz pravopisne komisije. Ostanite na frekvenci 89,3 MHz!
Dodaj komentar
Komentiraj