Leto je naokoli in ponovno je pred vrati 8. marec, dan žena. Že od leta 2000 Rdeče zore, feministični in kvirovski kolektiv, okrog tega datuma organizira istoimenski festival.

Rdeče zore niso festival ženskosti, so daleč od praznovanja in iskanja esencializma, ženskega “bistva”. So festival, ki želi preusmeriti pozornost v čisto vsakodnevne pojavnosti seksizma, podcenjevanja in izkoriščanja tako žensk kot moških, ki smo mu priča v dandanašnji patriarhiji.

O namenu festivala je spregovorila članica kolektiva Rdeče zore Anja Kocman.

Izjava

Letos bo festival potekal od danes, 7. marca, do ponedeljka, 11. marca. Podobno kot v prejšnjih letih bomo lahko spremljali pester program, od predavanj, performansov, razstav do glasbenih dogodkov, delavnic, urbanih vodstev in drugih oblik javnega izražanja. Programsko se na festivalu ne osredotočajo na neko določeno temo, temveč poskušajo prikazati širok izbor različnih tem. Prvič pa se bodo v sklopu predavanja Katarine Radaljac dotaknili teme specizma, diskriminacije na podlagi vrste znotraj glasbene in zvočne umetnosti. Letošnja novost je tudi prvi pesniški slem na temo spola.

Na otvoritvenem dogodku bodo drevi ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi podelili bodečo nežo, nagrado in nečastni naziv za izjavo javne osebnosti, s katero je ta javno napadla, ponižala in žalila druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Nagrado bo eni od petih nominiranih izjav, ki so se uvrstile v ožji izbor, na dogodku dodelilo občinstvo. Vse skupaj bo potekalo v okviru kabaretsko-burleskne predstave Fem TV 4.0, torej četrte v seriji Fem TV predstav, ki se tokrat igra s parodiranjem televizijskih šovov in informativnih oddaj ter kritiko družbenih tematik, povezanih s spolom in seksualnostjo.

Dve uri pred otvoritvijo Rdečih zor pa se lahko udeležite še enega odprtja - in sicer odprtja razstave Električni avtomo slikarja Adrijana Praznika, ki bo ob 18. uri v prostorih Društva likovnih umetnikov Ljubljana.

Praznik se na razstavi predstavlja z novim valom slik, v katerih se po eni strani osredotoča na fragmentiranost podobe, razpršenost nje na številne manjše enote, ki vzvratno postanejo samostojne. Po drugi strani pa so ga zanimali bolj industrijski, manufakturni postopki izdelave: dela z valjčki, kolaže sestavlja s kosi potiskanega tekstila in papirja za cigaretne filtre. Pridih sodobnosti pa podobe dobijo z digitalno obdelavo in 3D tiskom. Kustosinja Petja Grafenauer je zapisala, da so tako nastale slike “odlagališče subjektivne slikarske misli, ki ustvarja arhiv nečiste sodobnosti”.