Dragi nostalgiki, lucidneži in ostala povprečna bitja. Danes se piše 25. maj. Dan, ki so ga v preteklem totalitarnem režimu vedro praznovali.

*Izjava

Vesel naj bo ta dan mladosti, kot naj bo prešeren tudi dan brisače, ki se prav tako vrši danes. Ljubitelji brisač pa se namesto Titu klanjajo Douglasu Adamsu, avtorju literarne šestologije Štoparski vodnik po galaksiji, ki je luč sveta najprej uvidela kot radijska oddaja. Komična znanstvena fantastika se je začela 1987 predvajati na BBC Radiu 4, kasneje pa je bila prirejena za ostale medije. Dan brisače so prvič obeležili leta 2001, dva tedna po avtorjevi smrti 11. maja. Od tedaj pisateljevi privrženci na ta dan okoli vratu nosijo brisače. Prelistajmo po Štoparskem vodniku po galaksiji in premislimo, zakaj so brisače za štoparja po vesolju tako pomembne:

*Izjava

Drugi dan brisače bodo praznovali tudi v MMC KIBLA v Mariboru. Založba Pivec je poskrbela, da je v prevodu Alojza Kodreta prvič v slovenščino preveden tudi šesti del sage, imenovan Pa še tole..., ki jo je po Adamsovi smrti napisal njegov prijatelj Eoin Colfer. Na drevišnjem dogodku se boste lahko od 17. ure družili s prevajalcem in prisluhnili branju odlomkov sveže ponatisnjene trilogije v petih delih z enim dodatkom. Vstop je prost, tistim, ki jih ta informacija ne bo dosegla, bodo omogočili tudi plačilo vstopnine.

Vlada Republike Slovenije pa je na včerajšnji seji sprejela predlog zakona o Prešernovi nagradi, ki bo tako nadomestil preteklega iz leta 1991, ki od objave ni bil niti dopolnjen; spremenila se bo tudi terminologija. Spremembe predlagajo razširitev strokovnih komisij s sedanjih štirih na največ šest, prejemniki nagrad pa bodo po novem znani 3. decembra. Nagrade sklada se bodo podeljevale za triletno, in ne več dveletno ustvarjanje. Predlog zakona določa še podelitve do dveh Prešernovih nagrad za življenjsko delo in do šest nagrad Prešernovega sklada. Nagrade se bodo lahko podelile le posameznikom, izjemoma tudi skupini ustvarjalcev, če bo šlo za celostno in prepleteno delo, kjer se ne da ločiti dela posameznega ustvarjalca. Upravni odbor bo sestavljal 15 članov, ki jih bo državni zbor imenoval iz vrst kulturnih ustvarjalcev in uglednih strokovnjakov. Mandat članov odbora bo trajal štiri leta, posameznik pa bo vanj lahko imenovan največ dvakrat.

Druge vrste odbor meša štrene Jocu Pečečniku. Zbor za republiko poziva vlado, da s pravnimi akti pred uničenjem zaščiti Plečnikov stadion in tržnico v centru mesta. Oba objekta sta sicer že zaščitena. Stadion kot kulturni spomenik državnega pomena, Plečnikove arkade s tržnico pa z odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane. Pri tem ne pozabimo, da je na mestu današnje tržnice še dolgo po srednjem veku stal licej. Ta je bil prostorsko postavljen za spomenikom Valentinu Vodniku, časovno pa prej, vendar se je med velikim ljubljanskim potresom leta 1895 porušil. Zbor za republiko zdaj trdi, da Pečečnik s svojimi načrti Plečnikovega stadiona ne bo obnovil, ampak uničil. Takisto župan Zoran Jankovič z idejo gradnje štirietažne parkirne hiše pod tržnico. Zbor zdaj vlado poziva k razlastitvi stadiona zaradi lastnikovega zanemarjanja kulturnega spomenika državnega pomena in k razglasitvi tržnice za kulturni spomenik državnega pomena. Kot alternativa je bila predložena gradnja garažne hiše pod grajskim gričem, ki naj bi bila cenejša in ne bi ogrožala okoliških stavb. Mestna občina Ljubljana je pred nekaj dnevi objavila predstavitveni video garaže pod tržnico, ki ne prikazuje ohranitve delne rekonstrukcije obzidja pod in ob Mahrovi hiši do Vodnega stolpa, ki je bila v nekaterih preteklih načrtih že predvidena. Nenazadnje bi bila v primeru realizacije projekta uničena tudi srednjeveška arheološka dediščina nekdanjega samostana.