Radio Študent v kontekstu
Bitka Radia Študent za obstanek je v polnem razmahu. V viharju peticij in pozivov k ohranitvi Radia Študent, ki ta trenutek krožijo po slovenskem spletu, pogosto zasledimo poudarjanje institucionalne in družbene posebnosti Radia Študent ter njegove vsebinske pluralnosti. Kaj natančneje so posebnosti našega radia v slovenskem medijskem prostoru, je tema današnjih kulturnih novic.
Pogovarjali smo se z dvema bivšima urednikoma družbene redakcije Radia Študent, profesorjem filozofije Marjanom Šimencem in kolumnistom Bernardom Nežmahom. Za izjavo smo prosili tudi predstavnike ŠOU, a se na naše povabilo niso odzvali.
Radio Študent svojo identiteto gradi že več kot pol stoletja. Šimenc opiše, kako je sam dojemal Radio Študent v osemdesetih in kako je ta pomembno oblikoval družbeni prostor v Sloveniji.
Osamosvojitev Slovenije je prinesla tudi spremembo medijskega prostora. Nežmah trdi, da se je tedaj v medijih pojavil ideološki pluralizem:
Ob tem Nežmah poudarja, da je bilo po osamosvojitvi moč čutiti svobodo tudi v drugih medijih.
Šimenc drugače kot Nežmah v družbenih spremembah zadnjih desetletij ne vidi le pozitivnega proces širjenja svobodnega pluralizma, temveč tudi negativen proces marginalizacije intelektualnega mnenja. Po njegovem mnenju je to tudi ena pomembnejših družbenih sprememb, ki se je zgodila od časa njegovega urednikovanja do danes.
Šimenc v tem kontekstu omenja dva družbena procesa, ki se odvijata od devetdesetih let do danes.
Ob omenjenih strukturnih spremembah v prostoru javnosti Šimenc opiše vrednost in pomembnost Radia Študent za slovenski prostor.
Kljub temu nekateri menijo, da RŠ zaradi pomanjkanja vsebinskega in ideološkega pluralizma svoje funkcije ne opravlja dobro. Nežmah meni, da so te kritike neupravičene, vrednosti Radia Študent pa ne vidi v njegovi vsebinski in ideološki pluralnosti, temveč v njegovem freigeistovskem svetovnem nazoru.
Kljub različnim poudarkom oba sogovornika v poskusih deložacije Radia Študent vidita uničevanje svobodnega prostora druženja, izmenjevanja idej in izražanja, ki že desetletja zaznamuje slovenski prostor. Šimenc zaključi s tezo, da ne gre za osamljen primer, temveč za splošnejši družbeni trend.
Dodaj komentar
Komentiraj