Skrbni kuratorji
Na spletni strani Statističnega urada lahko preberemo, da je bilo leta 2021 v Sloveniji 1093 razstav. Vsaka razstava potrebuje razstavišče, umetnice, umetniška dela … in kuratorko. No, ali pa mogoče kustosinjo? Kaj je pravzaprav razlika med enim in drugim poklicem? In navsezadnje: kako človek sploh postane kurator?
Beseda »kurirati« izhaja iz latinske besede »curare«, ki pomeni »skrbeti za«. Kuratorka je torej neke vrste skrbnica. Kuratorka in študentka umetnostne zgodovine Vida Šturm to nalogo razume kot skrb za narativ razstave. Na kakšen način kuratorka vpliva na okvirjanje umetničinega dela, razmišlja Nina Skumavc, ki kot kuratorka deluje v Galeriji P74.
Vendar ima kuratorka pri oblikovanju svojih projektov lahko tudi lastno vsebinsko usmeritev, na kateri gradi svoj kuratorski pristop. Katja Kobolt, kuratorka, producentka in predavateljica, predstavi, kako v svoji kuratorski praksi skrbi za specifična tematska polja.
Umetnica, kuratorka in kustosinja v Centru sodobnih umetnosti Celje, Maja Hodošček pa kot osnovno vodilo svojega dela izpostavlja skrb za umetničine materialne pogoje.
Poklic kuratorke se je na področju vizualnih umetnostih začel pojavljati v 90-ih letih. Še danes pa kuratorko pogosto zamenjujemo s kustosinjo. Svoj pogled na vlogo in razliko med poklicema predstavi Skumavc.
Nedosledno rabo pojmov v praksi tako povzroča tudi povezovanje vloge kustosinje z redno in kuratorke s projektno zaposlitvijo. To se dogaja tudi v primerih, ko institucija nima zbirke, za katero bi zaposlena skrbela in tako dejansko opravljala delo kustosinje. Kot poudarja Kobolt, so vloge in obveznosti kuratork in kustosinj v institucijah še vedno precej strogo zamejene.
Tako bo pot do zaposlitve v javni ustanovi prejkone vodila preko strokovnega izpita na področju varstva kulturne dediščine, nad katerim bdi Ministrstvo za kulturo. S strokovnim izpitom je mogoče pridobiti naziv kustosinje, konservatorke ali restavratorke. Na spletni strani projekta kulturno-umetniške vzgoje Svodobnost tako pišejo, da je kustosinja pri svojem delu zavezana objektivni obravnavi materiala, njeno delovanje pa je osredotočeno na skrb in rokovanje s kulturno dediščino. Na drugi strani, v nevladnem sektorju, pa je vloga kuratorke tudi metodološko in vsebinsko bolj odprta.
Kuratorka je torej od kustosinje svobodnejša pri zbiri linije, ki ji sledi pri obravnavi materiala. Poleg tega lahko izumlja svoje koncepte in vsebine.
V Sloveniji javni študij kuratorstva ne obstaja. Že od leta 1996 pa pri SCCA deluje šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti, ki je tudi edini program pri nas, namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju kuratorstva. Dvoletni program je sicer plačljiv. Večina kuratork tako svoja znanja pridobi preprosto s prakso. Med njimi tudi kuratorka in študentka umetnostne zgodovine Vida Šturm.
Čeprav sistem očitno deluje tudi brez enotnega študija, bi se Nini Skumavc vključevanje kuratorstva v študijske programe zdelo dobrodošlo.
Katja Kobolt pa meni, da formalizacija študija ne prinaša le prednosti. Z enotnim študijskim programom bi se izgubila heterogenost kuratorskih praks, ki nastaja, ker kuratorke prihajajo iz raznolikih strok.
Skrb za umetniško delo ima drugačno težišče, če se z njim ukvarja filozofinja, sociologinja ali umetnostna zgodovinarka. Preplet dveh različnih vlog – kuratorke in umetnice – na svojem primeru predstavi Maja Hodošček.
Kuratorka pa nima dvojne vloge zgolj takrat, ko kuratorstvo ni njeno edino področje delovanja. Vmesno pozicijo običajno zaseda v procesu produkcije umetniškega dogodka. Njena vloga prehaja med organizacijsko in ustvarjalno, pri tem pa ostaja skrbstvena.
Svojo povezovalno vlogo v procesu nastajanja umetniškega dogodka vsaka kuratorka razume drugače. Za eno se skrb navezuje predvsem na odnos do umetnice in njenih delovnih pogojev, za drugo na odnos do umetniškega dela ali tematik, ki jim s pomočjo razstave poskuša zagotoviti glas v javnem prostoru. Njihova raznolika izhodišča pa omogočajo, da vsebine postavijo pred najrazličnejša ozadja in tako vstop vanje omogočijo širšemu spektru obiskovalk.
Kulturni obzornik sta pripravili Lucija in vajenka Nika.
Dodaj komentar
Komentiraj