Slovenci in alkoholizem
Na sedemnajsti dan sedemnajste izvedbe postne akcije 40 dni brez alkohola se bomo v Kulturnih novicah posvetili slovenski kulturi pitja alkohola. Organizatorji, Javna agencija RS za varnost prometa, Slovenska karitas, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij želijo z akcijo opozoriti na nezdrave učinke uživanja alkohola, ki zaradi čezmerne porabe povzroča veliko socialnih in zdravstvenih problemov in je nenazadnje velik strošek za državo.
Že pregovorno Slovenija velja za državo, ki se na takšnih in drugačnih alkoholnih lestvicah pojavlja v evropskem vrhu. Večina člankov, ki povzemajo te raziskave, pa se sklicuje predvsem na količino zaužitega alkohola, ki naj bi bila neposredno povezana s številom alkoholikov in posledičnimi prometnimi nesrečami, nasilnim vedenjem ter hospitalizacijami. Urška Zalar, ki je v svojem magistrskem delu raziskovala tudi vpletenost alkohola v slovensko kulturo, razloži, zakaj podatek o količini zaužitega alkohola še ne pove dovolj.
Mokra kultura opisuje družbo, v kateri je alkohol socialno vezivo, sestavni in samoumevni del vsakega družabnega dogodka. Uživanje alkohola ni le sprejemljivo, temveč se tudi spodbuja; kdor ne pije, je deležen številnih opazk. Vendar razširjenost alkohola sama po sebi še ni problem, razumeti moramo tudi, kdaj in zakaj pijemo, pove Zalar.
Pogovarjali smo se tudi z zakoncema Marijo in Marijanom z vasi, kjer se že od časov Avstrije kuha žganje. Marija našteje še en razlog za pitje alkohola.
Za razliko od Francozov, ki jim očitno količine vina, ki ga popijejo, le pomagajo, Slovenci nismo tako srečni. A kot izpostavi Zalar, razen popitih količin raziskav o slovenski kulturi pitja sploh ni. Morda tudi zato, ker je alkohol tako tesno povezan z vsakim trenutkom življenja. Tudi v delih glasbenikov ali literatov, ki so bežali pred mlečnimi terapijami in ustanavljali komisije za uničevanje vina, se pojavlja kot samoumeven. Zalar, ki se je v raziskavi sicer osredotočila na vlogo alkohola v narodnozabavni glasbi, poudari, da je pijančevanje pogosto povezano z moško družbo.
Tudi Marija pripoveduje, kako se v kulturi pitja razkriva hierahičen ustroj družbe.
Preden preveč potopimo v področje, se za današnjo priložnost vrnimo na združevalni moment rakije.
Zaradi pomanjkanja sliv in hkrati za reševanje posledic opitosti se zdi idealna rešitev brezalkoholno žganje, ki omogoča zdravico brez mačka. Govorili smo z vodjo operative in razvoja podjetja Vera spirits, Zalo Gomboc, ki kot vodilno in prvo podjetje na Slovenskem proizvaja brezalkoholno žganje.
Brezalkoholne alternative se zdijo kot nadomestilo alkohola v družbi z drugimi. Vendar brezalkoholne žganjice še ne stečejo dobro po grlu. Gomboc meni, da je to posledica neizobraženosti potrošnikov. Razlog za oranje ledine brezalkoholnih pijač pa se vendarle ne skriva v človekoljubju. Gomboc našteje številne poslovne priložnosti: proizvajalcev in konkurence je manj, trošarin ni in tržni potencial je posledično večji.
Tudi na izobraženem trgu pa brezalkoholnemu ginu ne uspe zadovoljiti potreb pivcev, ki alkohol uživajo zaradi procenta alkohola in ne okusa. Posledic kulture pitja tako ne bodo odpravile potrošne novitete. Najvažnejše ostaja, kako in zakaj pijemo.
Kulturne novice je pripravila vajenka Iva.
Naslovna fotografija: Maksim Gaspari, dLib.si
Dodaj komentar
Komentiraj