Spletni Slovenski knjižni sejem, drugič.
Še pomnite, tovariši, kako smo se prebijali skozi zatohle hodnike Cankarjevega doma? Mimo kričečih formacij osnovnošolcev, ki jih šole privajajo na potrošniško življenje, mimo svojega najljubšega homofoba ali psevdoznanstvenika, ki ravno predstavlja svojo najnovejšo knjigo, v kateri slovenskim bralkam in bralcem razloži, kako so nas zajebali hormoni v vodi … Ah, zlati časi! Letošnji Slovenski knjižni sejem se je začel v ponedeljek – ne da bi kdor koli zares opazil, se je ponovno preselil na splet. Letošnjo spletno izvedbo, njene negativne vidike in nov cenovnik stojnic komentira predsednik upravnega odbora, Miha Kovač.
Spletno izvedbo komentira tudi Amelija Kraigher iz založbe *Cf, ki je članica kooperative humanističnih založb. Te so se med drugim združile prav zaradi zasoljenih cen najema razstavnih prostorov na knjižnem sejmu.
Spletnih sejmov smo se sicer v zadnjih dveh letih že dodobra navadili, čeprav – po vsem sodeč – ne gre za nič drugega kot preprosto formulo »spletna stran plus popusti«. Tovrstno izvedbo letošnjega sejma Kraigher kritizira in meni, da bi se temu lahko izognili, če bi situacijo predvideli nekoliko prej.
Slovenski knjižni sejem je sicer paradni konj slovenskega knjigotrštva, organizatorja, Gospodarska zbornica Slovenije in v boljših, manj pandemičnih časih Cankarjev dom, pa zato založbam za kvadratni meter razstavnega prostora in bonitete, kot je internet ali električna napeljava, z največjim veseljem zasoljeno zaračunavata. Založbe že leta glasno izražajo nejevoljo. Zaradi prepoznavnosti sejma in prodaje se ni mogoče odpovedati udeležbi, za manjše založbe pa je strošek udeležbe na sejmu tako velik, da se jim ta komaj splača. Lani, ko je bil knjižni sejem prav tako virtualen, je kar nekaj prahu dvignila odločitev organizatorjev, da bodo udeležbo – ki ni bila pravzaprav nič drugega kot oglaševalska kampanja – prav tako rangirali in zasoljeno zaračunavali. Se založbi naložba v udeležbo na virtualnem knjižnem sejmu sploh izplača?
Tako se zastavlja vprašanje, komu je knjižni sejem sploh namenjen – ljudem, da trošijo, založbam, da se oglašujejo, ali organizatorjem, da služijo. Morda je boljši način povečevanja prodaje in branja knjig socializem s Počivalškovimi značilnostmi – zahtevajmo namesto knjižnega sejma vsakoletne počivavčerje za knjige!
Kulturne novice sta pripravila Vid in Lenart.
Dodaj komentar
Komentiraj