Kot se spodobi, so se kulturne novice poleti spravile pod borovce in dogajanje opazovale iz medijske sence, in kot se spodobi, se na prvošolski dan vračajo za tekoči trak novičarske proizvodnje. Povsem drugače pa je bilo s krojači kulturno-političnih usod. Ti so bili čez poletje vse preveč na soncu in niso odložili svojega običajnega dela. Od napovedanih nadaljnjih rezov kulturnega proračuna do neusahljivih odzivov neutrudnega Društva slovenskih pisateljev. Na zadnji počitniški dan pa še javno pismo Društva ŠKUC Slovenskemu filmskega centru in Ministrstvu za kulturo.

Društvo ŠKUC je od Slovenskega filmskega centra na vlogo za sofinanciranje 31. festivala LGBT filma v začetku avgusta prejelo sklep, da se vloga zavrže kot nepopolna in vložena s strani neupravičene osebe. Kot pravijo v Društvu, je iz dopisa razvidno, da je komisija Slovenskega filmskega centra, ki je festival zadnja leta podpiral s sedmimi evrskimi tisočaki, nepravilnosti ugotovila 28. maja, Društvu pa sporočila šele 3. avgusta. Od Centra v vmesnem času tudi niso prejeli poziva, naj vlogo dopolnijo, kakor v pismu navaja koordinator 31. festivala LGBT filma, Brane Mozetič.

Ta dodaja, da očitek glede prijave s strani neupravičene osebe izhaja iz navedbe, da je Škuc kot nosilec projekta povezan z Emotion filmom, ki Filmskemu centru dolguje sredstva. Mozetič navedbo zanika, kajti, kot pravi, festival LGBT filma nikoli ni bil finančno ali upravljavsko povezan z Emotion filmom in da Emotion film že vrsto let finančno sploh ne posluje. Odtegnitev sredstev tako na rob propada potiska najstarejši tovrstni festival v Evropi in pravzaprav najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Poletje torej res ni prineslo nič novega, siromašenje financiranja in boj z javnimi institucijami ostaja glavna jed na jedilniku (predvsem neinstitucionalne) umetniške scene.

Toda - denarja je čedalje manj, dogodkov je čedalje več. Le dva dni po koncu Mladih levov namreč festivalska vrata v zgoščeno jesensko urpizoritveno dogajanje odpira tudi mariborski festivalski križanec Performa/Platforma. Dvajseta Performa, festival sodobnih performativnih praks, in deveta Platforma, festival sodobnega plesa, si v naslednjih petih dneh festivalske roke tokrat podajata pod sloganom strasti. Toda kot vemo, je strast paradoksalna in težavna reč. Na eni strani naj bi namreč bila tisto primarno gonilo, iz katere črpa umetniška ustvarjalnost, na drugi pa je tudi gonilo, iz katere črpa in s katero manipulira sodobni ekonomski model. Jasmina Založnik, umetniška sovodja festivala.

* Izjava se nahaja v posnetku

S perspektive današnjega eksistencialnega in produkcijskega konteksta, ki čedalje bolj postaja ne le medij, temveč tudi vsebina sodobne umetnosti, pa se Peforma/Platforma s tematiko strasti obrača h kartografiranju časa, ko je imela strast do svojega cilja bolj prosto in lažje pot.

* Izjava se nahaja v posnetku

Predvsem pa kakšna je umetniška scena danes in kako se opredeljuje do same sebe in konteksta, znotraj katerega nastaja.

Več o programu, ki s sodelovanjem Plesne izbe Maribor in javnega zavoda Mladinskega kulturnega centra Maribor ukinja organizacijsko in miselno razliko med nevladnim in javnim sektorjem, še enkrat Založnik.

* Izjava se nahaja v posnetku

Festival danes 18.30 v Galeriji Media Nox odpira video performans Žigana Kranjca Primarna strast. Trajal bo do sobote.