Strip raste
Zdravo! Včeraj smo se na kulturni redakciji Radia Študent udeležili prvega v seriji treh pogovornih večerov pod naslovom Mlada literatura v mestu. Tema prvega pogovora je bila strip. Gostji sta bili striparka in ilustratorka Dora Kaštrun ter kritičarka in sourednica striparske revije Stripburger, Katja Štesl, pogovor pa je povezovala kritičarka in urednica, Veronika Šoster.
Pogovorne večere organizira Mestna knjižnica Ljubljana. Njihovo zasnovo in namen pa podrobneje opiše Šoster.
Kot temo prvega večera cikla je Šoster izbrala strip, saj pravi, da je slovenska stripovska produkcija bogata in v razcvetu. Kljub temu pa se še vedno sooča z nekaterimi stereotipi, ki jih moramo preseči.
Lansko leto so pri reviji Stripburger izdali antologijo tridesetih let obstoja revije. Ob sestavljanju antologije so uredniki in urednice pregledali celotno zgodovino revije ter zbrali za več kot 300 strani jagodnega izbora. Kako je sama opažala razvoj slovenske produkcije stripa ob pregledu zgodovine revije Stripburger, pove njena sourednica Katja Štesl.
Poleg kvalitete pa raste tudi zanimanje za strip.
Štesl kot prostor za izboljšavo vidi tudi v širitvi stripa onkraj Ljubljanske kotline, saj kot pravi, je scena precej centralizirana. V manjših slovenskih mestih so knjižnice s stripi pogosto slabše založene in tako je strip težje dostopen.
Poleg kvalitete stripa in zanimanja javnosti za strip pa počasi, a vztrajno raste tudi državno financiranje stripa. Trenutno je za to zadolžena Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, težavno pot do prepoznanja pa opiše sourednica revije Stripburger, Katerina Mirović.
Ena oblika spodbude stripovski produkciji so nagrade. Od leta 2019 se na festivalu stripa Tinta podeljuje striparsko nagrado zlatirepec, za katero je bila s knjigo Žabci leta 2021 nominirana tudi Dora Kaštrun. Žabci so kot njen prvenec izšli pri založbi VigeVageKnjige, leto po izdaji pa je zanje prejela tudi nagrado zlata hruška. Kako je do izdaje njenega prvenca prišlo, pojasni Kaštrun.
Toda nagrade so le prepoznanje kvalitete. Štesl pojasni, da obstaja potreba tudi po delovnih štipendijah.
Slovenska stripovska produkcija je tako ob prepoznanju njene legitimnosti kot umetniškega izraznega sredstva trčila ob nenehen boj za sredstva, ki pesti celotno umetniško produkcijo. Njen naslednji korak pa je notranje teoretska standardizacija izrazoslovja.
Prvi korak k temu je bila debata, ki jo je v soorganizaciji z revijo Stripburger in knjigarno Azil organizirala založba VigeVageKnjige. Debata je bila sicer bolj informativne narave in njen nadaljnji razvoj še pričakujemo, kljub temu pa pozdravljamo storjeni prvi korak.
Slika: Dora Kaštrun, Žabci
Dodaj komentar
Komentiraj