Teoretična dekolonizacija

Pozdravljeni v petkovih kulturnih novicah. Sinoči smo lahko preko raznovrstnih ekranov spremljali tretjo spletno razpravo v seriji Glasovi dekolonizacij, oglaševani le preko facebooka. Tokrat se je literarni kritičarki Aleksandri Gačić pridružil filozof Blaž Zabel. Dogodek sta soorganizirala Društvo Humanitas in Založba cf*. Pretekli dogodki so dali poudarek gostom, ki so se v svojem vsakdanu soočali s posledicami kolonizacije. Zakaj je vredno vključevati tovrstne govorce, nam povedo sogovorci iz Društva Humanitas:

Izjava

Organizatorja smo vprašali, zakaj so dogodki potekali po spletu. Kot razlog so navedli možnost kasnejšega gledanja posnetka in možnost, da razprava doseže širše občinstvo. Dogodek je kljub dobrim namenom poleg novinarjev RKHV spremljalo le okrog deset ljudi. Včerajšnja diskusija si je sicer zadala predstaviti, kako je lahko naša vsakdanja vednost kolonizirana, vendar sta sogovorca izhajala večinoma iz zgodovine kolonializma in iz misli postkolonialnih teoretikov, ki sta jih predstavila zainteresirani javnosti. Ker pa Slovence kakopak najbolj zanimajo Slovenci, se je iz občinstva pojavilo vprašanje, kako se Slovenija umešča v razprave o dekolonizaciji. Več o postkolonialni teoriji na Slovenskem pove Zabel.

Izjava

Široko zastavljena debata ni izstopila iz akademskega diskurza in je tako ostala teoretična. To lahko udeležencem prehitro vzbuja vtis poskusa dejanske dekolonizacije, medtem ko je dogodek temo predstavljal bolj na splošno. Kljub temu pa Gačić vidi potencial tudi v takšnem teoretskem osveščanju.

Izjava

Za konec Društvo Humanitas pove, kako načrtujejo zastavitev prihodnjih dogodkov v seriji Glasovi dekolonizacij. Temo posameznih predavanj želijo nekoliko zožati in se odmakniti od gole teorije.

Izjava