Trideset let Stripburgerja!
Stripburger je revija ‒ več kot revija, čisto pravi zin –, ki izhaja že od leta 1992 in torej letos praznuje tridesetletnico. Vsa ta leta vztrajno objavlja slovenske striparje; med njenimi platnicami pa lahko vedno najdete tudi močno raznovrstne stripe umetnikov s celega sveta. Kakšen pomen ima Stripburger za slovensko striparsko sceno, pojasni stripar in dolgoletni sodelavec revije, Martin Ramôveš.
Leta 2001 je Forum Ljubljana, ki izdaja Stripburger, razširil svojo založniško dejavnost z zbirko Republika strip. V njej je poleg številnih drugih domačih avtorjev svoj zadnji album Kontrabantarji izdal tudi Ramoveš. Štiri leta kasneje pa so se z zbirko Ambasada strip lotili še prevodov tujih del. Tako so v slovenščini izšli stripi, kot sta klasično delo Charlesa Burnsa Črna luknja ter Krik ljudstva Tardija in Vautrina. Mednarodna naravnanost in posebne izdaje so bile sicer vedno prepoznavna značilnost Stripburgerja. Leta 1997 je na primer izšla posebna izdaja revije, imenovana Stripburek, ki je prvič na enem mestu združevala stripe balkanskih avtorjev. Druga številka je izšla leta 2001. Kaj izmed vsega, kar Stripburger počne, se zdi njemu najbolj ključno, pove stripar in bivši urednik, Matej De Cecco.
Zbirko Minimundus, namenjeno najmlajšim, so začeli pri Stripburgerju izdajati leta 2007. Že leta 2005 pa se je rodil natečaj Živel strip! Živela animacija!, ki mlajšim striparkam ne nudi le delavnic, temveč tudi priložnost za objavo njihovih del. Prav na tem natečaju je s Stripburgerjem prvič sodeloval tudi Ramoveš.
Podrobneje smo o zgodovini publikacije govorili z dvema od sedmih trenutnih urednic Stripburgerja. Katêrina Mirović sodeluje pri ustvarjanju revije že od samega začetka in nam tako pojasni, kako je nastala. O Festivalu stripa Tinta, ki ga je leta 2017 pomagal soustanoviti Stripburger, pa več pove Tanja Skale.
Stripburger je bil vedno ena tistih ustanov, ki so z uredniško in organizacijsko odprtostjo spodbujale ljubezen do stripa in širjenje stripovske skupnosti. Za marsikaterega stripovskega ustvarjalca in ustvarjalko je bil prav Stripburger vstop v svet devete umetnosti. Kako se je sam pridružil ustvarjanju revije, z nami deli De Cecco.
Pomen skupnosti ter odprtosti in demokratičnosti uredništva poudarita tudi Skale in Mirović, ko nas pogovor zanese k uredniški politiki.
Tridesetletnico je Stripburger ‒ za začetek ‒ obeležil s posebno številko Dirty Thirty. V pravem špehu je zbranih kar dvesto šestindevetdeset stripov domačih in tujih avtorjev iz vseh osemdesetih številk Stripburgerja.
Kot je opazil Ramoveš, ima knjiga Dirty Thirty zelo unikatno vizualno podobo, med platnicami pa branje stripov preseka medlistje. Zloženke, ki so vključene v vezavo, pomagajo bralki kontekstualizirati in praznovati Stripburgerjevo dolgo zgodovino. Priporočljivo branje za vse navdušenke nad stripom, torej.
Da bi se izognili krinđu ali pa ravno, da bi v njem malce uživali, Stripburgerju ne bomo zaželeli še nadaljnjih trideset ‒ upamo, da bo lahko svoje delovanje nadaljeval kar v večnost!
S Stripburgerjem se je mastila vajenka Lea, lačen pa je ostal Lenart.
Vir slike: Spletna stran stripburger.org
Dodaj komentar
Komentiraj