Če iščete kulturne dogodke, vas danes zvečer pošiljamo na južno stran Metelkove. V tako imenovani institucionalni del, kjer se dogaja obrat v premišljevanju muzeja in njegove vloge. Dialektičan obrat bi lahko rekli. Kajti Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi, ki naj bi ga z rezanjem sredstev vrgli na kolena, se skuša vedno na novo definirati oziroma redefinirati svojo vlogo, svoj namen in svoje poslanstvo znotraj družbe. In sicer na način, da se, z enostavnim besednjakom rečeno, vedno na novo znajde in publiki predstavi nekaj novega. Tokrat je to nov način gledanja, dojemanja širokega področja utopij, in to skozi kreativno zastavljeno razstavo. Ob osmih zvečer namreč odpirajo razstavo Nizkoproračunske utopije, s katero naj bi kustosinji Zdenka Badovinac in Bojana Piškur vnesli svežino v zaprašeno dojemanje funkcije in vloge muzejev v sodobnem svetu. O tem, kaj je to trajnostni muzej, kaj je funkcija umetnosti in muzeja danes ter kako v za kulturo zoprnih časih sploh še razstavljati, govori Badovinac:

Izjava

Rekli boste, da v MSUM-u spet reciklirajo. Na ogled bodo namreč dela iz kolekcije »Arteast 2000+«. Kustosinji se bosta strinjali z vami, ampak obenem bosta povedali kakšno čez pridobitništvo in predstavili svoj pogled na bojda resnično poslanstvo muzejev. Ponovno Badovinac:

Izjava

V današnje novice smo strnili še eno povabilo, in sicer za jutri. V gledališče Glej smo se prebili sredi vaj za jutrišnjo premiero. Režiserko Tatjano Peršuh nismo uspeli zmotiti pri delu, a se je na naše klice odzvala Anja Pirnat, producentka pričujoče predstave, ki se po motivih Dostojevskega pravkar rojeva na Gregorčičevi. Osnovne podatke o predstavi vam posredujemo tako, kot smo jih tudi sami dobili:

Izjava

Oba dogodka, ki vam jih danes v kulturnih novicah ponujamo, imata stično točko, in sicer ne le, da ugotavljata anomalije družbe, ampak tudi ponujata način, princip njenega spreminjanja. Gre za redefinicijo tega, kar vidimo, gre za spremembo načina gledanja in dojemanja in za vzpostavitev novih, drugačnih in predvsem aktivnih posameznikov, katerih paradigma ne bo več, da ne zmorejo ničesar spremeniti, ampak prav nasprotno, da bodo generirali spremembe. Utopija ni nujno slaba, tako kot bolan človek ni nujno ne močan.