Vojna in queeri

V teku je Parada ponosa. No, na sporedu še ni bil glavni del v obliki shoda, a celota je sestavljena iz različnih delov in h kulminaciji bo prispevala tudi današnja premiera predstave Interpretacija sanj Alexandra McQueera. Delo govori o ujetosti v svet družbenih in ostalih paradigem, ki posameznika kmalu pričnejo utesnjevati. Pripoved teče skozi različne pole fiktivne in sanjske sekvence, hkrati pa nam metafora gradu razkriva iluzijo varnosti skozi prisilo ujetništva. Za ogled se boste morali odpraviti v Staro mestno elektrarno in tja priti ob 20.00, več o predstavi, ki jo je režiral Stevan Bodroža, pa nam bo povedal njen avtor Sandi Jesenik:

Izjava*

Drama ima tudi močno asociativno komponento:

Izjava*

Vojna je pogosto razumljena kot glavni predmet zgodovine in odločujoči moment, ki definira razvoj družbe. Zgodovinarji se pogosto navezujejo na velike vojne, slednje pa so seveda kasneje zapopadene na številne različne načine. A vojna seveda ni glavno gibalo zgodovine, zgodovina ni glavni način reprezentacije vojnega dogajanja, standardno fotografsko poročanje o vojni pa ne najboljši način. V miselnem sozvočju s povedanim je v veliki meri tudi današnja razstava Memory Lab: Photography Challenges History, ki bo doživela otvoritev ob 20.00 v galeriji Kult3000. Razstava skozi problematizacijo reprezentiranja vojnega dogajana odpira številne tematike, zanimivi pa so predvsem načini, kako so se avtorji lotili tematike. Rastavljajo Attila Floszmann, Nora Knap, Tatiana Lecomte, Marko Lipuš in Darij Petković, ki nam bodo med drugim predstavili absurd vojne skozi igračkarsko industrijo, z risanjem časovnih vzporednih svetov v sedemdesetletnem zamiku in z zakrivanjem intimnih pripovedi. Več o alternativnih metodah fotografskega beleženja vojne nam bo povedal kustos Miha Colner:

Izjava*