Z grafiki o grafiki
V današnjih Kulturnih novicah si ogledujemo razstavo študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z naslovom Nasledstvo: dialog z grafiko. Na ogled je od prejšnjega petka do 10. marca v Mali galeriji Banke Slovenije, ki si je v programu zadala, da bo predstavljala predvsem dela študentov različnih fakultet Univerze v Ljubljani.
Razstava združuje študente različnih programov akademije in različne generacije ustvarjalcev. Študentje pod mentorstvom profesorjev namreč reinterpretirajo dela uveljavljenih umetnikov, ki so bili izredno dejavni na področju grafike. Posamezno ali v skupinah so si izbrali originale iz bogate zbirke grafičnih listov akademije, ti pa so navdihnili nova dela v različnih tehnikah. Osnovno idejo razstave predstavi kuratorica Nadja Zgonik.
Tako se odpira pestra paleta pogledov na grafiko. Študentje se najpogosteje odločajo za reinterpretacije z videom, animacijo ali digitalnim kolažem. Poleg prevladujočih novomedijskih reinterpretacij najdemo tudi drugačne rešitve, na primer delo Urha Tacarja, ki se grafik Bogdana Borčiča loteva na teoretski ravni, zgolj s tekstom. O svobodi pri snovanju ena od razstavljajočih umetnic, Kim Benčovič, ki je reinterpretirala delo slikarja Bojana Gorenca, pove:
Toda tega dela ob ogledu razstave zaradi tehničnih težav žal nismo mogli videti, zato nam ga opiše umetnica sama.
Tehnične težave se pojavljajo tudi pri nekaterih drugih delih, na primer pri zvoku intervjuja s slikarjem Bogoslavom Kalašem o slikarskem stroju, delu študentke Petre Leskovar Grum. Ta v ospredje postavlja obravnavo slikarskega polja kot okna, kar je tudi naslov izhodiščnega dela. Po spremnem tekstu sodeč Leskovar Grum v intervjuju s Kalašem obravnava zgodovinski razvoj slikarske podobe.
Sicer pa je možnost, da si gledalec nadene slušalke in se posveti le enemu delu naenkrat, kar dobrodošla. Tehnični zapleti namreč niso edini element, ki kazi našo izkušnjo. Ob vstopu v galerijo se kljub njeni majhnosti – oziroma prav zaradi nje – znajdemo v prostoru, tako nasičenem z deli, da se sprva težko orientiramo, saj so poleg del študentov na ogled tudi originalne grafike, iz katerih so ti črpali navdih. K sreči nam je v pomoč brošura, ki natančno začrta povezave med posameznim delom in zanj zaslužnimi umetniki, pri nekaterih delih pa ponuja tudi nekaj spremnih besed. Pa vendar je škoda, da večina dialoga steče med gledalcem in brošuro, ki deluje skoraj kot zemljevid, namesto med gledalcem in grafikami. Nastajanje razstave in njeno naselitev v fizični prostor nam opiše kuratorica.
Poleg tega nasičenosti prostora botruje želja po povezovanju različnih umetniških praks, ki ga imajo sodelujoči za izjemno pozitivnega. V delovnih skupinah so se namreč združili študentje klasičnih zvrsti s fotografi, novomedijskimi umetniki in celo restavratorji. Kim Benkovič meni, da so takšni projekti zelo pomembni za vse udeležene.
Kulturne novice je pripravila vajenka Neža.
Dodaj komentar
Komentiraj