V današnjih Kulturnih novicah bomo postopali po razstavi z naslovom, S04E02_KRIZOLOGIJA: Apliciran pristop, ki jo je organizirala Galerija 7:069. Pop-up galerija, ki svojo produkcijo na ogled vedno postavi v drugih prostorih, se je tokrat povezala z Galerijo Media Nox v Mariboru, kjer bodo poskusi reševanja in refleksije kriz Nuke Horvata, Patrika Dvorščaka, Ree Vogrinčič, Tilla Schönwettra in Veere Gontšugove, pod kuratorsko vizijo Ave Zevop, pri svojem razreševanju vztrajali do 18. marca.

Nastanek Galerije 7:069 leta 2018 je vzpodbudilo pomanjkanje vpetosti študentov v proces razstavljanja in komuniciranja z institucijami ter kuratorji. Osredotoča se na razstavljanje študentske produkcije, ki mora ob pomanjkanju lastnih prostorov vsak projekt naseliti drugam. Kako deluje galerija brez lastnega prostora in pozitivno plat takšnega delovanja nam je predstavila Maša Knapič, članica ekipe 7:069. 

Izjava

Lene Lekše iz ekipe Galerije 7:069 nam pojasni primere dobre prakse, ki so vplivali na začetek njihovega dela.

Izjava

Razstava ne ponuja priročnika z dokončnimi in univerzalnimi rešitvami, četudi na to napeljuje njen naslov. Problemi, s katerimi se soočajo avtorji, se razlikujejo tako po vsebini kot po pristopu, ki ga uporabijo za reševanje ali refleksijo specifičnih kriz. Ob vstopu v galerijo smo takoj izzvani k sodelovanju pri pragmatičnem reševanju problema nezmožnosti razstavljanja v času popolne ustavitve javnega življenja. Umetnik Till Schönwetter postavi galerijo v videoigro in v njej razstavi virtualno različico razstave Krizologija. V istem prostoru Nuka Horvat razstavlja slikarska dela, ki so zaradi živih barv morda sprva videti igriva, vendar za dinamičnimi kompozicijami stoji problem izenačenja pomembnega in banalnega na svetovnem spletu. 

V spodnjem nadstropju galerije je razstavljena reprodukcija fotografije stola, ki svojo obliko povzema po srednjeveških mučilnih napravah. Obdan je s puhasto belo odejo in blazinami, s čimer avtorica Veera Gontšugova vzpostavlja kontrast med sprostitvijo, na katero nas asociira sedenje, in mučenjem, ki ga to povzroča osebam z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Rea Vogrinčič v videu Uničenje uporabi poetičen pristop in išče odrešitev v opazovanju uničenja. Ob njem si diagonalno nasproti stojita dve platni Patrika Dvorščaka [dvOrščaka], ki združujeta akrilne barve, impulzivne risbe s kredo in pasteli in tematizirata nenadzorovano rast prebivalstva kot obliko samodestruktivnosti civilizacije. 

Edina ugotovitev, po besedah kuratorke Ave Zevop, ki jo razstava želi ponuditi, je, da je edina možna gotovost negotovost, avtorji razstave pa vsem želijo najboljšo možno krizo.

Razstavo si je ogledala vajenka Lucija, pomagal je Tadej.