***

Spoštovano živo poslušalstvo, obveščamo vas, da so današnje Kulturne novice mrtve in pokopane: vsaka štorija se namreč, kot smo slišali - enkrat konča. Kaj pa sledi po smrti, je odvisno od marsikaterega boga miloga. Običaji so vsekakor zanimivi, tako za žive kot za mrtve.

Na primer kar se tiče mrtvih: štimali so jim kovančke na oči, da jim keš služi kot podkupnina med potovanjem iz sveta živih v svet mrtvih, v usta so jim polagali pšenico, da majo kaj za jest, otrokom so puščali odprte oči, da ne tavajo v megli, temveč se znajdejo do cilja in tako dalje.

Kar se pa živih tiče, na internetih smo našli kar dosti bolj ali manj zajebanih praks, in ker »ima tu svašta«,smo se odločili, da vam preberemo ene par izsekov iz dogodkov, ki se odvijajo v Ljubljani.

Torej gremo po vrsti:

- Pojejo se pesmi, ki odpirajo glas, srce in slavijo življenje, leti se v sveti prostor in odkriva notranje vesolje in veselje.

***

- Umika se vase, večinoma z meditacijo in mirovanjem. Om, zen in podobno.

***

- Prebujajo se zaspale emocije: s plesom ali pitjem. Živeli.

***

In da pospešimo tempo:

- Kanalizirajo se frekvence, inteligenca, energija in še kaj.

- Drži se za roke, noge, valuje se, odpira, zapira in z zavestjo operira.

- Prepušča se toku življenja, univerzuma ter raznih dimenzij.

- Zdravi se preko nevidnih vezi, dotika se onostranstva in drugosvetstva.

- Skupinsko se osvobaja, individualno relaksira in večinoma – živi dalje.

***

Tako nekako je svečke prižigala Hajzlerca.