A se znaš vrteti na glavi?
Break ali breaking, širše znan pod imenom breakdance, se je začel razvijati v sedemdesetih letih v afroameriških in latinskoameriških skupnostih v newyorški četrti The Bronx. Pri njegovem nastanku so se pod srečno zvezdo združili jami z instrumentalno in DJ-glasbo in prelomi med dvema različnima komadoma ali »breaks« ter elementi, ki so jih plesalci videli v filmih o kungfuju. Sčasoma so se plesalci s pokončnega položaja vse pogosteje spuščali na vse štiri in breaking je dobil obliko, kot jo poznamo danes. Vedno pogosteje so se formirale skupine, ki so se v celoti posvečale novemu plesnemu trendu, bodisi v klubih, na igriščih ali v kleteh. Pionirske skupine plesa, kot sta Rock Steady Crew in Mighty Zulu Kings, so v tekmovalnih krogih na plesišču, imenovanem cypher, breaking umestile med glavne elemente hip hop kulture.
Zadeva se je iz New Yorka razširila v Evropo, najprej v Berlin in Pariz, kasneje pa še v večino drugih držav. V slovenskem delu Jugoslavije se je breaking prvič pojavil v osemdesetih. Da bi odkrili, kako se je ples pri nas prvič pojavil in kako se je vštric s hip hop kulturo skozi leta razvijal po državi, smo se dobili s Samom Polutakom Kosom, znanim pod imenom OG Samson, enim od pionirjev break scene v Jugoslaviji in Evropi.
Hip hop kultura se je v svojih začetkih širila s povezovanjem svojih temeljnih elementov povsod, kjer je bil zanjo prostor v urbanih okoljih. Breaking je postal ključni element subkulture hip hopa, katere drugi sestavni deli so didžejanje, emsijanje in grafitiranje. Za širjenje breaka lahko okrivimo skupine plesalcev, argojsko imenovane »crew«, ki so pri nas začele nastajati v devetdesetih, namnožile pa so se v začetku naslednjega stoletja.
Glede na to, da je ples izvorno obstajal kot del širše hip hop kulture, ni nenavadno, da je bila zgodba podobna tudi v Ljubljani in drugod po državi. Slovenski break in grafiti crewi so se tekom razvoja povezovali z lokalnimi MC-ji in DJ-i. Na lokacijah, kjer se je razvijala hip hop kultura, so se njene umetniške veje med seboj pogosto prepletale.
Danes je v Sloveniji vedno manj dogodkov, ki bi vključevali vse štiri elemente hip hop kulture, prej imamo dogodke, posvečene le enemu od njih. Med tistimi, posvečenimi breakingu, sta celjski Break the Floor, ki se odvija že 17 let, in World Kidz Breaking Champion v Ljubljani, ki poteka od leta 2020.
Odmikanje breakinga od njegovih subkulturnih korenin kaže tudi njegova umestitev na letošnje Olimpijske igre v Parizu. Po besedah našega sogovornika se počasi osamosvaja in se vedno bolj povezuje s svojo atletsko komponento.
Breaking je danes kulturna dejavnost z rahlo krizo identitete. Po eni strani bi se del subkulture rad povezoval z vsemi ostalimi elementi hip hopa, po drugi strani pa ljudem diši tudi življenje športnega zvezdnika. Polutak Kos poudari, da je distinkcija med kulturo in športom za breaking večno vprašanje. Tekmovalnost in rivalstvo sta bila dve izmed osrednjih značilnosti plesa od njegovih začetkov v newyorških cyphrih.
Če pogledamo slovenske breaking dogodke in battle, lahko opazimo, da se na njih neredko pojavlja raznovrstna svetovna plesna smetana, pogosto v vlogi sodnikov. Na povprečnem battlu za mikrofonom še vedno tiči MC, za mešalko DJ, v krogu okrog odra so na tleh posedeni vsi plesalci in gledalci, ki spremljajo dogajanje v sredini. Mednarodne povezanosti med pripadniki te relativno majhne subkulture pa kljub temu ni moč zanikati. Tudi dogodki sami niso ravno podobni umirjeni teniški tekmi. Hip hop v breakingu je verjetno nemogoče izkoreniniti, kljub temu pa z vedno večjo odprtostjo širši javnosti lahko opazimo določene nove vzorce, ki so značilnejši za šport.
Kulturni obzornik je pripravil Vid.
Dodaj komentar
Komentiraj