Današnje kulturne novice posvečamo javnemu pismu, ki ga je na mandatarko Alenko Bratušek pretekli petek naslovilo društvo Asociacija. Glavna poanta pisma je nasprotovanje imenovanju novega ministra za kulturo – Uroša Grilca. Argumenti proti ministru v večini izhajajo iz preteklih izkušenj z delovanjem Uroša Grilca kot vodje oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana in iz dejstva, da novi minister, kot pravijo pri Asociaciji, ni bil izbran v dialogu s civilno družbo, kot je sprva obljubila mandatarka.

Za začetek prisluhnimo Jošku Pajerju, redaktorju galerije Škuc in članu asociacije, o njegovih konkretnih izkušnjah z delovanjem Grilca na mestni ravni na področju financiranja likovnih in galerijskih umetnosti:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V CELOTNEM POSNETKU ODDAJE

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Kot smo slišali in kot je tudi zapisano v javnem pismu Asociacije, je glavni problem predvsem zanemarjanje nevladnega sektorja kulturne produkcije in priviligiranje lastnih projektov s strani Mestne občine Ljubljana. Prisluhnimo Pajerju, kaj meni o zelo pogostem argumentu o Ljubljani kot vsesplošno napredujočem mestu ali, kot bi rekel župan Jankovič, »o Ljubljani kot najlepšem mestu na svetu« in o tem, kako se zoperstaviti tej trditvi, kar se tiče področja galerijskih umetnosti:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V CELOTNEM POSNETKU ODDAJE

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Da gre pri aktualnih dogodkih v zvezi s kulturnim ministrstvom v prvi vrsti za širši in dolgoročni problem nerazumevanja vloge umetnosti v sodobnih družbah, pa meni Jurij Krpan, umetniški vodja galerije Kapelica in član Asociacije.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V CELOTNEM POSNETKU ODDAJE

//////////////////////////////////////////////////////////////

Glede na povedano Krpan opozarja, da bi morali restrukturirati zastarele in neprimerne sisteme financiranja umetnosti in kulture, pri tem pa izpostavi dva recepta, od katerega se eden v veliki meri uveljavlja ravno v praksi Mestne občine Ljubljana.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V CELOTNEM POSNETKU ODDAJE

//////////////////////////////////////////////////////////////

Za komentar omenjenega pisma smo skušali kontaktirati tudi Uroša Grilca, ki pa zaradi zadržanosti do zaključka redakcije ni mogel podati izjave. Sicer pa bomo o dogodkih v zvezi z imenovanjem novega kulturnega ministra na Radiu Študent poročali tudi v prihodnje.

Kulturne novice sta pripravila Jernej Kaluža in Robert Bobnič.

_________________________________________________________________

JAVNO PISMO ASOCIACIJE V CELOTI:

Zadeva: Javno pismo mandatarki gospe Alenki Bratušek

Spoštovani!

Odzivamo se na predlog nove mandatarke za sestavo vlade Republike Slovenije gospe Alenke Bratušek za novega ministra za kulturo, dr. Uroša Grilca. Podajamo mnenje, ki se je oblikovalo med člani naše organizacije, ki vključuje preko 100 nevladnih organizacij oz. neodvisnih producentov in samozaposlenih s področij uprizoritvene umetnosti in plesa, glasbe, likovnih in intermedijskih umetnosti ter literature.

Najprej bi želeli mandatarko opozoriti, da v nasprotju z obljubami kandidat ni bil izbran v dialogu s civilno družbo. Od mandatarke, ki bo vključevala mnenje civilne družbe, bi pričakovali bodisi širšo javno razpravo, bodisi uradno vabilo predstavnikom civilne družbe in vidnejših reprezentativnih združenj v kulturnem sektorju, da pisno ali na razpravi izrazijo svoje mnenje. Namesto tega, je bil kandidat izbran po ključu strankarske pripadnosti in brez predhodnega posvetovanja s civilno družbo.

Naj naprej opozorimo na poglavje Kultura v koalicijski pogodbi, s katerim se mestoma ne moremo strinjati. Sploh v povezavi s predlaganim kandidatom, saj smo bili v preteklosti že priča potezam, ki so ogrozile zlasti nevladni del kulture in platformo za tovrstne škodljive poteze zaznavamo tudi v koalicijski pogodbi:

1. »Posodobiti javni sektor s poudarkom na racionalizaciji, večji odgovornosti vodenja, upravljanja in nadzora in ob istočasnem zmanjševanju vloge države v organih upravljanja javnih ustanov ter zmanjševanju odvisnosti kulture od proračunskih virov s podporo ukrepom, ki omogočajo črpanje izvenproračunskega financiranja in dejavnost na trgu.« V preteklosti smo lahko spremljali, kako v praksi zgleda pošiljanje kulture na trg, ki NE OBSTAJA. Enostransko zmanjševanje sredstev pomeni počasno umiranje kulture. Pot se začne na drugi strani, z ustvarjanjem trga, z davčnimi spodbudami in drugimi ukrepi, ki sploh omogočajo kulturi vstop na polje, ki v tem trenutku ne obstaja. O teh ukrepih v pogodbi ni zapisano nič!

2. »nevladnim organizacijam in samozaposlenim s področja kulture pa bomo skozi strukturiran dialog z omogočanjem prostorskih in finančnih pogojev za delo omogočili večjo zaščito in zagotovili enakopravnejše pogoje za kakovostno ustvarjanje;« V nadaljevanju opisane poteze kandidata in njegove politike na mestni ravni zbujajo dvom, da je kulturna politika pod njegovim vodstvom sposobna tovrstnega delovanja in skrbi za nevladni sektor.

3. »sprejetje Nacionalnega programa za kulturo 2013 – 2016 [...] Poudarek bo dan mreženju, kreativnim industrijam; kulturni industriji in oblikovanju smernic sistemskega razvoja kulturne diplomacije;« Ponovno se poudarja tržna naravnanost, kreativne in kulturne industrije, o sistemski ureditvi celotnega polja, uravnoteženja pogojev delovanja za javne zavode in nevladne kulturne producente pa ne najdemo ničesar.

Ob zapisanem moramo opozoriti, da po naših dosedanjih izkušnjah dr. Uroš Grilc ni primeren kandidat za uresničitev teh ciljev. Predlagani kandidat prav tako ni oseba, ki bi imela podporo v našem članstvu.

Po dosedanjih izkušnjah z Urošem Grilcem na mestu načelnika za kulturno v MOL in načinom vodenja kulturne politike na lokalnem nivoju dr. Grilc tudi s tega vidika ni kandidat, ki bi lahko uresničil zgornje cilje. Izpostavljamo nekaj glavnih negativnih točk v času njegovega mandata na Mestni občini Ljubljana, zaradi katerih menimo, da je nesprejemljivo, da prevzame čelno funkcijo kulturne politike v državi.

Najprej, dr. Grilc je v času svojega mandata izrazito zapostavil, da ne rečemo ogrozil, položaj nevladnih organizacij na področju kulture v Ljubljani. V času njegovega vodenja so bila ukinjena neprogramska sredstva in s tem onemogočena primerljivost financiranja z javnim sektorjem. V strategiji razvoja kulture v MOL 2012-2015 je področju nevladnih organizacij namenjenega izjemno malo prostora, tako rekoč vsa pozornost temeljnega strateškega dokumenta na področju kulture v občini se osredotoča na javne zavode. Še več, Mestna občina Ljubljana je za časa načelništva dr. Grilca sama prevzela vlogo producenta lastnih dogodkov, ki so temeljito posegli v pogoje dela nevladnih organizacij v kulturi v Ljubljani. Nadalje je od podpisnikov pogodb z MOL zahteval, da na dogodkih v organizaciji MOL nastopajo brezplačno. Ob obstoju bogatega nabora vsebin, ki jih ponujajo nevladni producenti je produkcija dodatnih dogodkov nesmiselna. Razumna kulturna politika bi po našem mnenju morala krepiti in dofinancirati že obstoječe projekte in programe ter na ta način spodbujati že obstoječo produkcijo k še večji profesionalizaciji. Ukrep je torej šel ravno v nasprotni smeri od tiste, ki bi ji moral slediti: izkoriščenje obstoječega potenciala in obstoječih akterjev na kulturno-umetnški sceni, ki so v letih svojega dela postali uspešni in pomembni izvajalci javnega interesa.

Vrsto let so se v razpisih vrstili samovoljni posegi in dodajanje točk za posebne projekte na področju MOL, kar je doseglo višek v zadnjem programskem in projektnem razpisu, ko so bile organizacije prisiljene svoje programe oblikovati v skladu s t.i. »kriterijem treh točk«, tri točke so se namreč podeljevale za projekte, ki naj bi obeležili dvajsetletnico nevladne kulturne scene v Ljubljani (ta scena seveda deluje že najmanj od šestedestih let preteklega stoletja). Opozorila, da je kriterij povsem arbitraren, samovoljen in nesmiseln niso bila upoštevana, še več, organizacije so dobivale povsem arbitrarne rezultate: nekatere vse tri možne točke, nekatere prav ničesar, nekatere nekje vmes.

Tudi sicer so nas člani večkrat opozorili na nepravilnosti pri samem izvajanju razpisov in vodenju postopkov ocenjevanja vlog. Višek smo ponovno dosegli v letošnjem letu, ko obstajajo resni sumi o sistemski korupciji (na podlagi pogovorov s člani strokovnih komisij), da so bili razpisi izvedeni netransparentno, še več, da se nekatere komisije sploh niso sestale. Več o tem bomo lahko rekli na podlagi uradnih dokumentov in zapisov, ki obstajajo in za katere smo že zaprosili.

Na razpisih so se sredstva za večino producentov v zadnjih letih ves čas nižala, kljub zagotovilom, da se to ne bo zgodilo. Zlasti so bili na udaru nekateri producenti, brez katerih si ljubljanske neodvisne scene ne moremo predstavljati, nekateri so letos tudi dokončno izgubili financiranje oziroma jim MOL ne priznava širine in kakovosti delovanja, primernega za programsko podporo: KUD France Prešeren, ki bo kmalu obeležil stoletnico delovanja (ali jo bo sploh lahko dočakal?); Radio Študent kot vodilna lokalna radijska postaja, ki pokriva vsa področja neodvisne kulture in hkrati vzgaja nove generacije kadrov; Zavod Projekt Atol, ki je v zadnjem desetletju premikal meje ne le slovenske pač pa svetovne intermedijske in glasbene umetnosti, o čemer priča množica dokumentov na slovenski in svetovni ravni; Zavod Senzorium, ki je edini tovrstni v tem delu Evrope, s strani MOL pa je že leta skoraj povsem spregledan; EMZIN; DUM društvo umetnikov z Galerijo Gregor Podnar; in drugi.

Na podlagi vsega povedanega, ki je odraz precej samovoljne politike, ki je vsaj na področju nevladnih organizacij v tem času vladala na MOL, smo prepričani, da dr. Grilc ni primeren niti za ministra niti za načelnika oddelka za kulturo MOL.

Zaradi povedanega sistematičnega zapostavljanja in uničevanja pogojev za nevladne organizacije pa smo zelo nenaklonjeni izbiri dr. Grilca za novega ministra za kulturo. Njegovo imenovanje razumemo kot posmeh vsem iniciativam nevladnikov in posameznih umetnikov, ki si želimo na mestu ministra človeka, ki razume umetnost in bo spodbujal vzpostavljanje primernih pogojev za kulturo in njeno vpetost v druge resorje. Na tem področju so resnično potrebni veliki premiki naprej in dr. Grilc se nam na podlagi dosedanjega dela na MOL preprosto ne zdi primerna oseba za to funkcijo. Kot smo že dejali, bi si dejansko želeli tudi drugo osebo na čelu kulture v MOL ali pa večjo in bolj jasno vidno skrb za pogoje nevladnih organizacij v MOL s strani dr. Grilca in njegove ekipe in ne njihovo zapostavljanje ali celo konkuriranje z lastnimi občinskimi projekti.

V Društvu Asociacija se bojimo, da bo imenovanje dr. Grilca na mesto ministra proizvedlo prenos slabih praks z MOL na državno raven, kar za razvoj nevladnega sektorja in vzpostavljanja pogojev za samozaposlene umetnike zagotovo ni dobra novica.

S spoštovanjem,

Društvo Asociacija.