Pozdravljeni v kulturnih novicah. Danes jih začenjamo z raziskovalno-razstavnim projektom radioCone, imenovanim REuseCity: REuse Radio. Projekt, ki je sicer štartal že včeraj, danes pa lahko ob 19-ih ujamete otvoritev razstave Anne Friz v KC Tobačna 001, se istočasno odvija na FM-frekvenci, v galeriji in v urbanem prostoru. Osredotoča se na paralelni proces možnih uporab mesta in radijskih frekvenc. radioCona REuseCity:REuseRadio povezuje in predstavlja izbor del, ki radijski in zvočni medij prepletajo s krajem, pri čemer je v središče postavljena nočna dimenzija. O vsem tem smo se pogovarjali s kustosinjo Jasmino Založnik.

*izjava se nahaja v posnetku

Zanimalo nas je tudi, kakšno vlogo pri vse tem igra noč, kakšen je pomen noči pri povezovanju mesta in radia oziroma prostora in zvoka.

*izjava se nahaja v posnetku

Vse te interakcije in prepletanja lahko ujamete danes ponoči od 19.15 dalje na frekvenci radioCone 88,8 MHz, med 22.30 in 7. uro zjutraj pa na Radiu Študent retransmisijo, ki jo bosta ob 23.00 po svoje začinila Anna Friz in Brane Zorman. Toda, to še ni vse! Ob 18. uri lahko seveda nikjer drugje kot na 89,3 MHz tudi prisluhnete intervjuju Ide Hiršenfelder z omenjeno umetnico Anno Friz.

Nadaljujemo s polemiko letošnje Prešernove nagrade, ki jo je dobil Jože Možina za svoj dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj. O odstopu strokovne komisije Prešernovega sklada smo vam v prejšnjih kulturnih že poročali, tokrat pa je pozornost prevzela filmska iniciativa. Pravijo, da, citiramo, »ni nobene potrebe, da bi se okrog filma z naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj dvigalo toliko prahu. Ampak, če se je prah že dvignil, ne smemo prezreti grdega paradoksa ali celo nesmisla«.

Problem je po njihovem v tem, da komisija, ki je protestno odstopila, sploh ni strokovna, vsaj ne glede na obravnavano področje, torej avdiovizualnega ustvarjanja. Ta je od scenskih umetnosti, ki je ekspertiza komisije sodeč po njenih članih, citiramo »oddaljena vsaj toliko kot, denimo, od vizualnih umetnosti. Jože Možina lahko zatorej sedemčlansko komisijo za scenske umetnosti (četudi jo sestavljajo ugledna imena) argumentirano razglasi za formalno pristojno vendar nekompetentno«.

Nadaljujejo tako: »Avdiovizualno ustvarjanje ni ekranizirano gledališče, ni in ne sme biti deplasiran segment scenskih umetnosti. Takšno umeščanje je anahronistično ali celo atavistično«. S tem se lahko le strinjamo. Toda v tej njihovi obtožbi pa so sami povsem nepolitični oziroma politično korektni. S tem pa se ne moremo kar tako strinjati. Namreč, problem ignoriranja strokovne komisije – kakršna koli že je – pomeni a priori ignoriranje strokovnih standardov – kakršni koli že so. Kar pomeni, da četudi oni, filmski strokovnjaki, sestavljajo komisijo, le-ta ne bo upoštevana. Morda pa jim je to bolj všeč: bolje, da te na sceni ne upoštevajo, kot pa da sploh nisi del scene. Boj za film se pač ne bo dobil ob takšni politični korektnosti.

Nekorektne novice je pripravil Aleš.