ŠREKA in Fiona
Devetega februarja je iz tiskarne na svet prijokala študentska revija oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani z imenom ŠREKA [šrêka]. O publikaciji smo spregovorile z odgovornim urednikom Jakobom Stojanovićem in članico uredniškega odbora Jano Rajhr Plohl.
V študijskem procesu se med semestri nabere ogromno tekstov. Seminarjev, refleksij, terenskih zapisov, esejev in skoraj-manifestov. Večina teh besedil ostane ujeta med mapami na namizju in PDF-ji v e-učilnicah — prebrana, ocenjena in odložena. Ampak kaj se zgodi, ko ti teksti nočejo več ostati zgolj študijska vaja? ŠREKA je nastala prav iz tega impulza. Iz potrebe, da se antropologijo malo razrahlja, malo prezrači, in izmakne površnim predstavam, da je vse, kar jo zanima, romantičnost ruralnega okolja. Več o tem Jakob Stojanović.
Med ustvarjanjem revije pa se je porodila misel, poznana marsikateremu novopečenemu študentu etnologije in kulturne antropologije, namreč, da se ta veda včasih preveč trudi zveneti »znanstveno«, kot da bi morala posnemati naravoslovni laboratorij, da bi bila vzeta resno. Pa vendar deluje drugače — je interpretativna, umeščena in osebna.
Morda prav zato v reviji najde prostor tudi humor. Ne kot šala na račun resnosti, ampak kot opozorilo, da si priznamo, da za vsako raziskavo stoji človek. In da si dovolimo — z dovolj akademske samozavesti — pogledati stvari še z drugega zornega kota. Nadaljujeta Stojanović in Rajhr Plohl.
Revija svojo igrivost pokaže tudi pri izbiri krovne tematike, ki se bo spreminjala ob vsaki izdaji. Tokratna je bila straniščna.
Za ŠREKO pa seveda stoji tudi konkreten delovni proces — branje, urednikovanje in deljenje mnenj. Revija ni padla z neba. Nastala je iz srečanj, pobud in občutka, da na študijskem oddelku nekaj manjka. Iz želje, da se prostor ponovno prebudi in da se nekaj naredi samoiniciativno, a hkrati premišljeno.
Kako se je vse skupaj pravzaprav začelo in kako je potekal uredniški proces, v nadaljevanju pove Stojanović.
Ob vsem tem se pojavi tudi vprašanje, do kam naj ŠREKA sploh sega? Je to interni projekt oddelka ali nekaj, kar lahko nagovori širšo študentsko in morda tudi neštudentsko javnost? Kako ostati odprt, brez da se razvodeniš? Kako biti dostopen, hkrati pa ohraniti svoj ton in nišo? O tem razmišlja Rajhr Plohl.
Seveda pa pot od ideje do natisnjene revije ni bila čisto linearna. Čeprav je revija iz tiska prišla pred slabim tednom, je otvoritveno zabavo doživela že decembra lani. Navdušenje ima svoje meje, logistika pa svoja pravila. Še posebej, če se uredniškega procesa lotevaš prvič in sproti ugotavljaš, koliko časa in koordinacije pravzaprav zahteva. Ali pa je morda šlo za grajenje hajpa?
Ob tem se je na koncu odprlo tudi vprašanje, kaj lahko takšna revija pomeni za študente onkraj same izkušnje pisanja za revijo. Je lahko tudi odskočna deska — prostor učenja, kjer se preizkusiš v uredniškem in strokovnem procesu, preden stopiš v bolj formalne znanstvene okvire?
V školjko je stopila vajenka LaraR, vodo je potegnila Ela.
V današnji oddaji je bila kot glasbena podlaga uporabljena naslednja skladba:
- LaFaena – Magic In The Magician's Library (Free Music Library; CC BY).
Dodaj komentar
Komentiraj