V iskanju izgubljenega prazničnega vzdušja
V najtemnejših dneh leta in najostrejšem mrazu zime smo se novinarji kulturne redakcije Radia Študent z upanjem, da bo našo cinično dušo pogrelo praznično vzdušje, odpravili v center Ljubljane. Podali smo se po rasvetljeni in že uhojeni poti mimo stojnic ob Ljubljanici, da bi od mimoidočih izvedeli, kako si sami pogrejejo srca in kako toploto praznikov predajajo svojim bližnjim. Da ne bo pomote, to je bila povsem strokovna ekskurzija.
Ko smo kot ekipa novinarjev prispeli v center Ljubljane, so naše mrke poglede takoj razsvetlile lučke, letos v nekoliko drugačni konstelaciji kot pretekla leta. Na spletni strani Visit Ljubljana so zapisali, da je naslov letošnje okrasitve Veso(e)lje življenja in da so se njeni ustvarjalci spogledovali s teorijami o nastanku življenja na Zemlji. Med njimi izpostavljajo panspermijo in abiogenezo, mi pa smo kot možen izvor življenja postulirali še veselje. Kako pa ti abstraktni koncepti osvetlitve sploh odmevajo med praznično razpoloženo množico?
Interpretacije se očitno razlikujejo, uradno pa so avtorji okrasitve na Visit Ljubljana svoje namere obrazložili takole: »S temi mislimi in naslovom izražamo tudi željo, da bi (predvsem ljudje) znali sobivati. Brez agresije in želje po nadmoči; da bi spoštovali tudi drugačna živa bitja, ona pa ravno tako nas.« Zelo lepe in častne misli za svetlejšo bodočnost.
Naša pot pa se tako z novo, najsvetlejšo zvezdo severnico, Natalijo Verboten v mislih nadaljuje na Pogačarjev trg. Od dolge poti skozi gnečo praznične Ljubljane nas je zažejalo, tako da smo se, kot se spodobi in je pravično, ustavili na kuhanem vinu. Ta omamna pijača nas ni samo odžejala, ampak je v nas vzbudila tudi radovednost, kako jo na stojnicah sploh pripravljajo. Zato smo po receptu za dobro kuhano vino vprašali kar ljudi za točilnimi pulti.
Recept takole anekdotično zveni dobro, a temačne in skrb vzbujajoče govorice so nam burile duhove. Ulice so namreč govorile, da se v ljubljanskem kuhančku kdaj pa kdaj znajdejo tudi umetne arome vnaprej pripravljenih praškov.
O prepričljivosti trditev točajev boste poslušalke in poslušalci sodili sami. Skrivnost za razsvetljevanje mrkega pogleda pa seveda ni samo v tem, kako je kuhano vino pripravljeno, pomembno je namreč tudi njegovo doziranje.
Se pravi, ravno pravšnja doza je nekje med tremi in več kot stotimi kuhančki. Premamile so nas tudi vse ostale oblike vročega alkohola, ki so v zadnjih nekaj letih obogatile ponudbo na stojnicah. Med njimi najdemo vse od vročega gina in jamesona do kuhane medice ali pa celo tekoče oblike slaščic, kot je jabolčni štrudelj. Nam, samooklicanim sommelierjem kuhanega alkohola, pa se je zdela najbolj mikavna zimska različica poletnega koktejla.
Takoj ko smo sušo v grlih potešile, pa je zazevala suša v denarnici. Za degustacijo kuhančka in njegovih vročih bratrancev smo namreč morale kar globoko seči v žepe. Med drugim so našo pozornost pritegnile tudi »miške Dubaj«, ki pa si jih žal nismo privoščile, saj bi zanje morale odšteti kar devet evrov. Morda naslednje leto. Ko so naša sredstva pošla, pa jih je nadomestilo vprašanje, kako skozi ta psihično, predvsem pa finančno naporen praznični čas navigirajo ostali obiskovalci stojnic z dobrotami. Koliko denarja človeku sploh ostane za obdarovanje, če si ta privošči »miške Dubaj« in od tri do sto kuhančkov?
Nekaterim očitno tudi po miškah ostane še za obdarovanje. A četudi za darila veliko odštejemo, niso vsa posrečena. Spremljati jih mora tudi premislek o sporočilnosti.
Cenjene poslušalke, če ste se tudi same znašle v podobno slabi finančni situaciji kot me, naj vas pomirimo. Preteklo sredo smo vam v Kulturnem obzorniku predstavile etično in finančno rešitev v obliki obdarovanja z rabljeno robo, ki pa nemara ne odgovarja tudi na afektivne ambicije. Na alternativno in še cenejšo rešitev obdarovalnega problema smo naletele na ulicah.
Tako smo brez denarja in malenkost vinjene pozabile na čas in Natalije Verboten nismo ujele. Upamo, da ste ve s časom poslavljajočega se leta ravnale preudarneje, tako da ga lahko nekaj podarite in ga nekaj ostane še za vas. Ker časa ni na pretek in je očitno zelo zaželjen, počasi zaključujemo tudi ta prispevek. Če pa bi vseeno rade nekaj poklonile svojemu najljubšemu radiu, nam lahko še danes in jutri naklonite odstotek svoje letne dohodnine.
Z vročimi bratranci kuhanega vina smo flirtale vajenke Ana, Mártin, Zala Julija in Ela, da stvari niso ušle izpod nadzora, pa so poskrbele Metod, Martín in Lucija.
Komentarji
Slaba oddaja
Komentiraj