Pozdravljeni v Kulturnih novicah. V današnji ediciji se bomo posvetili za Evropsko prestolnico kulture 2025 izbranemu mestu ‒  Novi Gorici, njeni ekipi in njihovemu programu.

Nova Gorica je nastala po drugi svetovni vojni, na mestu opekarne in pokopališča “stare” Gorice. Modernistična urbanistična zasnova arhitekta Edvarda Ravnikarja je nastala kot odgovor na nasilno vzpostavitev meje med državama, ki je sicer narodno mešano prebivalstvo razdelila med Italijo in Jugoslavijo. Novi svet, grajen z ogromnimi volumni, širokimi alejami in zelenicami, nad katerimi se vzpenjajo betonski stolpiči, je rasel v jukstapoziciji s staro, organsko in postopno grajeno, zdaj italijansko, Gorico. V mesto so se priseljevali ljudje z vasi, odprlo se je nekaj tovarn in mesto mladih je počasi raslo. Po več kot pol stoletja delitve nekoč enotnega ali še neobstoječega mesta se po nekaterih urbanističnih in umetniških projektih zdi, da so časi meje mimo. Nova Gorica je v sodelovanju s partnerskim mestom Gorico pridobila naziv Evropske prestolnice kulture za leto 2025. Zato je »GO! Borderless«, »Gorica brezmejno!« nadvse primeren naslov projekta EPK, četudi se meja v zadnjem letu, v času korone, na novo vzpostavlja tudi v fizični obliki.

Več o konceptu in izboru imena za kandidaturo in naziv EPK pove Neda Rusjan Bric, vodja kandidature, sicer zaposlena in delujoča tudi v Slovenskem mladinskem gledališču:

Izjava

V infrastrukturnem delu programa prijavne knjige sta med drugim predvideni prenova in dogradnja Trga Evrope. Slednji se razteza pred železniško postajo. Železniška proga grobo vzpostavlja rob obeh mest, glavna železniška postaja pa v tem momentu predstavlja vezno in stičiščno točko med njima. Sredi Trga Evrope je na tleh tlakovan mozaični krog, preko katerega poteka državna meja. Verjetno ključen, pa tudi najbolj intriganten infrastrukturni projekt je EPICenter - platforma in prizorišče za dogodke. Nova stavba, ki bo zgrajena na meji pred železniško postajo, zasnovana kot spominski in učni center, bo verjetno edina zgradba v Goricah, ki bo stala na ozemlju dveh držav. Arhitekturni natečaj je bil zaključen že letos, več o projektu Epicentra pove Rusjan Bric:

Izjava

Navzdol obrnjeno razvojno spiralo mest, ki jo povzročajo degradirana mestna območja, beg možganov, jezikovne ovire, gospodarska marginalizacija in mrtvo obmejno gospodarstvo, -verjetno z izjemo igralniškega turizma -, želijo z novim kulturnim ekosistemom obrniti navzgor. Z nazivom želijo doseči tri cilje - da Gorica in Nova Gorica postaneta eno čezmejno mesto, da postaneta zeleno in živahno evropsko mesto ter inovativno mesto s podjetniško miselnostjo. Eden od vzvodov za doseganje ciljev je vzpostavitev čezmejne kulturne strategije. Kaj bo vključevala, pojasni Rusjan Bric:

Izjava

Pravzaprav je Nova Gorica »rodila« kar nekaj umetnikov, ki se bodo v času EPK vrnili domov - od pianista Aleksandra Gadžijeva, gledaliških režiserjev Tomija Janežiča in Simone Semenič, domov se bosta vrnila tudi intermedijski umetnik Marko Peljhan s programom forenzične pokrajine in intermedijski producent Jurij Krpan z gastronomskim projektom Polja iz vesolja ‒ načrtovanja pridelave hrane kot del interneta stvari s pomočjo blockchaina in drugih satelitskih tehnologij. Okusu domačnosti bo pridodal tudi Gregor Božič, režiser Zgodb iz kostanjevih gozdov, in še domači plesni M&N dance company in pisateljski Kosoveli. Rezidence bodo potekale na obeh straneh meje, izven meja Goric pa bo, vse do nemške EPK Chemnitza, vozil Think Tank vlak. O mobilnosti ponovno Rusjan Bric:

Izjava

Predvsem nas veseli programska zaključenost prijavne knjige, smel konceptualen podvig čezmejnosti in nepretenciozna vsebina, ki vsekakor ne presega zmogljivosti človeškega in finančnega kapitala. Poleg tega se obetajo tudi prenove kulturne dediščine, veselimo se Laščakove vile in parka Rafut. Toliko zaenkrat, se vidimo v Goricah.