NARODNI DOM V TRSTU

Pozdravljeni v torkovih dolgih Kulturnih novicah. Danes se bomo posvetili problematiki, s katero se srečujejo tržaški zamejski Slovenci. Bliža se stota obletnica požiga Narodnega doma v Trstu, ki se je pod taktirko italijanskih nacionalistov in fašistov zgodil 13. julija leta 1920. Omenjeno stičišče slovenske in slovanske kulture in umetnosti je bilo najbolj poškodovano poslopje izmed 21 objektov, ki so utrpeli neizmerno škodo, saj je od njega ostala le zunanja lupina. 

Stavba je trenutno v lasti tržaške univerze, v njej pa se nahaja Fakulteta za prevajalstvo in tolmačenje. Slovenska skupnost si prizadeva za ponovno prilastitev Narodnega doma, saj lastništvo pomeni razvijanje koncepta vsebin brez pogojev in vrnitev k izvorni zamisli naših prednikov, pa tudi dediščino za zanamce, kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedala predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji Ksenija Dobrila. 

Narodni dom v Trstu že od svojega nastanka in nato uničenja pred stotimi leti predstavlja jabolko spora med italijanskimi oblastmi in skupnostjo zamejskih Slovencev v Italiji. Trenutno se odvija predaja lastništva v roke zamejske skupnosti, ki nestrpno spremlja dogovor med predsednikoma Borutom Pahorjem in Sergiom Mattarello. Med obema predstavnikoma držav je nastal dogovor o vrnitvi omenjene lastnine v roke tržaške slovenske skupnosti, ki sta ocenila, da stavba de iure in de facto pripada zamejcem. Predaja naj bi se zgodila 13. julija in s tem odigrala simbolno zgodovinsko vlogo premagovanja boleče vojne preteklosti dotičnega ozemlja in prebivalstva in delovala kot primer pozitivne prakse za prihodnje evropsko povezovanje. Zaenkrat predaja lastništva še ni povsem jasna, prav tako pa se na potrditev srečanja med Pahorjem in Mattarello v Trstu še čaka zaradi trenutnih zdravstvenih omejitev.

Na omenjeno tematiko se je danes v drugih medijih odzvalo veliko ljudi, ki so tako ali drugače pomembni za delovanje slovenske kulture za mejo. Med njimi so poleg že omenjene predsednice SKGZ Ksenije Dobrila še predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, krajše SSG, Breda Pahor, deželni svetnik v Furlaniji-Julijski krajini Igor Gabrovec, predsednik Sveta slovenskih organizacij, krajše SSO, Walter Bandelj in drugi. 

Tatjana Rojc, tržaška Slovenka in italijanska senatorka, je za STA na primer izjavila, da je bil Narodni dom v Trstu simbol slovenskega meščanstva, torej pokazatelj slovenskega lastništva v Trstu. Pravi namreč, citiramo: “da so se Italijani sprijaznili s tem, da so Slovenci težaški delavci v pristanišču, služkinje, perice, mlekarice, niso pa tolerirali ljudi, ki so bili uspešni tako v poslovnih kot v kulturnih krogih.” Konec citata. Rojc je dodala, da je imel pogrom stavbe simbolno težo, saj je predstavljal ne le narodnostno mržnjo, pač pa tudi željo do odstranitve Slovencev kot predstavnikov enakopravne skupnosti tržaškega mesta. Njeno mnenje je, da je italijanski fašizem s požigom Narodnega doma začel svoj pohod na Rim in s tem sprožil vzpon fašističnega režima v Italiji.

Govorili smo z zgodovinarjem Igorjem Grdino, ki nam je najprej  povedal nekaj o zgodovini boja tržaških Slovencev nad lastništvom kulturnega stičišča Narodnega doma v Trstu.

Izjava

O sestavi slovenske zamejske skupnosti nadaljuje Grdina:

Izjava

Grdina nadaljuje o preprekah tržaških Slovencev pri vzpostavljanju kulturne in politične infrastrukture:

Izjava

V kakšnem stanju je bil kulturni dom v preteklosti pa do danes z ozirom na infrastrukturo in finance:

Izjava

Nadaljuje Grdina:

Izjava

Da so imeli tržaški Slovenci drugačne ovire kot njihovi rojaki in rojakinje znotraj slovenskih meja, dokazuje tudi dogajanje v Trstu v času spora med Titom in Stalinom. Pojasni Grdina:

Izjava

Dogajanje v Trstu in boj tržaških zamejcev bomo še naprej spremljali, današnje Kulturne novice pa zaključujemo s protestom Akcija za kulturo. Ob tretji uri se je namreč začel drugi v vrsti samostojnih protestov kulturnikov in kulturnic, ki se danes odvija na Prešernovem trgu. Pobudniki Akcije za kulturo pozivajo k protestu in vabijo vse ustvarjalce in ustvarjalke, da s seboj prinesejo odrabljeni del lastne umetniške prakse in s tem pokažejo na širino in raznolikost kulturniških praks, ki jih aktualna oblast zanemarja.

Kulturne novice je pripravila KajaV.