Ničle in enke radikalnih teles
»Lahko smo hrup. Lahko smo naključni. Lahko delamo čudne stvari, lahko imamo namišljene prijatelje. Lahko mislimo današnji svet in vanj posegamo.«
Če si ne predstavljate, kako lahko, potem že zamujate delavnico Igra landlord ali gibalna študija za trg Fernanda Belfiora, ki se je začela pred eno uro. Morda pa vam uspe ujeti odprte, pretočne, izmakljive, neubesedljive ... Zveze #drugič - impro glasbeno-plesni performans Jurija Konjarja, Loupa Abramovicija, Irene Z. Tomažin in Tomaža Groma, ki vas čaka ob 18.30. Pred tem lahko ob kozarcu vina in naboru glasbe danske didžejke Lottie pridete k sebi v festivalskem baru, ki se odpira ob 18.00. Ko si opomorete, nadaljujete pot mimo instalacije Isadore Tomasi, se prepustite poskakovanju Andreasa Hannessa ali začutite doživetja Mary Jane, ki jih uteleša tandem Kresnička. Zadržite se lahko do nespodobnih ur, do katerih te bodo pospremili filmi Eme Kugler na dvorišču Švicarije. Vse to in še toliko več vas že danes čaka na Festivalu radikalnih teles Spider.
Festivalsko dogajanje bo trajalo do sobote in zaobjemalo bogat program gibov, performansov, instalacij, predstav, filmov in premislekov, ki jih bo izvajalo več kot 80 umetnic iz 8-ih držav na 27-ih dogodkih, vse skupaj pa bo spremljal tudi koncertni in DJ program.
Deseto izvedbo festivala, ki ga organizira društvo Pekinpah, zaznamuje prav številka 10 in kup njenih pomenov. Matej Kejžar, umetniški vodja festivala, o številu 10 razmišlja na mnogo načinov – kot o prvem številu v zaporedju z dvema števkama, kot o prelomu na dva dela – ničlo in enico – , kot o binarnem sistemu označevanja baze digitalnosti, ki nas želi prežeti. Iz tega razvija razmišljanje o rdečih nitih letošnjega festivala.
Repetitivnost enke in ničle v digitalnih kodah se odraža tudi v izboru letošnjih umetnic. Pravzaprav gre za poziv umetnicam iz lanskega izbora, da se na istem mestu ponovijo in s preizpraševanjem pojma repeticije radikalno izpodbijejo zanko enkratnosti javne predstavitve. Iz tega izhaja tudi naslov letošnje edicije festivala, ki se glasi Spet, nikdar enako.
Prav poseben umetniški artefakt, že uvrščen v glavni program prestižnega dunajskega festivala ImPulsTanz, ki bo slovensko premiero dočakal v četrtek na Spiderju, pa je kinestetični spomenik plesni umetnici Marti Paulin, poznani tudi pod njenim partizanskim imenom Brina. Nastal je v sodelovanju Leje Jurešić, Bare Kolenc in avstrijskega kolektiva NO1. Več o formi umetniškega dela nam pove Kolenc.
Spomenik, ki naj bi utelešal trdnost znotraj časa in prostora, tako raje postane kinestetičen, pretočen, minljiv in izginljiv. A ta paradoksalni obstoj mu daje privilegij mobilnosti. Brina bo v prihodnosti morda – poleg Tivolija in ImPulsTanza – ponovno zavzela tudi Mašun, kjer je nekoč že odplesala svoj ples.
Festival radikalnih teles bo letos spremljala tudi (ne)konferenca o mednarodnih plesnih trgih in že drugič zapored tudi Festival radikalnih pogovorov, ki se bo v četrtek in petek od petih do sedmih zvečer odvijal na začetku Jakopičeve promenade. Kuratorka Bara Kolenc si s pogovori želi karseda aktivirati poslušalsko množico in jo spodbuditi k sodelovanju v skupni forumski razpravi.
O radikalnih telesih bodo skupaj z vami razmišljale dr. Magdalena Germek, Julia Danila in Eva Smrekar, o antisocialnosti kapitalizma pa dr. Keti Chukhrov, dr. Alfie Bown in dr. Samo Tomšič.
Festival, ki bo naslednje dni zaznamoval Tivoli, se bo v soboto zvečer, kot nam je povedal Kejžar, poslovil s posebnim ritualom.
Dodaj komentar
Komentiraj