Ali pohlep finančnih elit pozna mejo? Kaj nam lahko ameriška invazija na Irak pove o sodobni Sloveniji? Ali brezosebni mehanizmi kapitalizma vedno prerastejo v vojno, zakaj je orožje za množično uničevanje danes za marsikoga eksistenčna nuja in kako je mogoče, da točno v Sloveniji, na spletni strani levičarskega Radia Študent komentiranje uhaja vsakemu nadzoru? Kaj imajo skupnega Sadam Hussein, socialna država in prispevek na strani Radia Študent?

Dereguliranost vojne, destrukcijo in klanje, ki ga industrija smrti, gospodarji vojne dan za dnem izvajajo nad tretjim svetom, je razširitev področja boja, ki ga finančne elite po krizi leta 2008 vršijo nad domačim prebivalstvom: deregulacija finančnih trgov v zameno za vedno bolj regulirano socialno državo, množično kršenje človekovih pravic, suženjstvo v srcu Evrope. Ločnice ni. Finančni trgi iz zahodnega sveta ustvarjajo tretji svet. Hja, kaj sploh še ločuje Evropsko unijo od Iraka in Somalije? Nič. Borza je resnični ground zero, varčevanje shock and awe, doktrina šoka, kot je v svojem delu briljantno zapisala Naomi Klein. Varčujte, da se izognete katastrofi, ubijajte, saj nacijo ogrožajo spake, barbari in divjaki. Moderni neoliberalni kapitalizem ne pozna meje.

Vzporednic med veliko gospodarsko krizo, apocalypse now 2008, rimejkom črnega petka, velike, še ene velike gospodarske krize leta 1929 in vojno na Irak s tem nikakor ni konec. Kako širi svobodo Amerika in ostali “Tretji svet je treba osvoboditi” giganti? Brezosebno, anonimno, patološko - s tomahawki, z droni, brezpilotnimi letali, predatorji, zaradi katerih je do zdaj življenje izgubilo že več kot 3000 ljudi. Zahodne elite so patetično pilatovske, si ne mažejo rok. To se ne spremeni niti, ko orožarski lobiji izrečejo: “Boots on the ground.” Kot pokaže mojstrovina ameriške propagande, triumf volje patriotskega sna bele, rasistične, ksenofobne in krščanske Amerike, Ameriški ostrostrelec, umor vedno poteka na daljavo, brez osebnega stika, skozi daljnogled. In le kje se umor še odvija tako sociopatkso, tako dekadentno in očiščeno vsakega odnosa do žrtve? Na finančnih trgih.

Adam Smith je v svoji apologiji deregulacije Bogastvu narodov, bibliji, sveti knjigi vseh neoliberalnih think-tankov, vseh propagatorjev svobode trga, laissez-faire [lese fer], vitke države, zatrdil, da trg v nasprotju z državo vse razreši breozosebno in najboljše. “Invisible hand of the market, all problems solved.” In ko finančne elite, 1%, prek varčevanja, podružbljenja lastnega pohlepa in davčnih oaz bogatijo na račun ljudstva, 99% [99-ih procentov], ko je trg vedno bolj dereguliran - za svobodo in brezosebnost - hja, takrat to isto ljudstvo, 99% zapada v vedno večjo bedo, socialna država pa je v nasprotju s trgom vedno bolj regulirana. Saj veste: nevidna roka trga deluje brezosebno, objektivno - kot Uncle Sam v Iraku.

In mar je naključje, da je kapitalizem po tem, ko je pričel z uničevanjem socialne države, po tem, ko so v Sloveniji, v državi bolj papeški od papeža, finančne elite rekle - “Privatizirajte to in ono, privatizirajte in deregulirajte vse” - navsezadnje svoj vpliv tako zelo patološko, sociopatsko, psihopatsko razširil tudi na neodvisni Radio Študent, da je bila nazadnje tudi v zadnjo trdnjavo protikapitalistične levice uvožena demokracija. Kapitalizem je patološka vihra, deregulacija njegov prerok, vojna njegova patološka partnerica. Vojna je nadaljevanje kapitalizma - davčnih oaz, varčevanja, rušenja socialne države, stahanovstva - z drugimi sredstvi.

In kje se bije ta vojna? Na mestu demokracije, volje ljudstva, na komentarjih ob prispevkih. Kot vedno promoviranje demokracije, ki ga izrekajo finančni trgi, ruši dejansko demokracijo. Kapitalizem in demokracija sta antitezi, trg financ in industrija orožja pa tako patološka in tako deregulirana, da se vedno razglašata za branitelja demokracije. Nikakor pa si nista antitezi nova retorika komentarja in fleksibilnost, ki jo učijo neoliberalni guruji. Komentarji so anonymus, brezosebni, skriti kot delovanje finančnih lobijev, mračni, ilegalni, neizsledljivi kot denar, ki se po nareku finančnih elit steka v davčne oaze. Brezosebni kot droni, ameriški ostrostrelec in nazadnje kot represija finančnih trgov.



In spomnite se, kaj je leta 2003 potrebovala Busheva Amerika, da je v Irak uvozila demokracijo, da ga je po lastni podobi spremenila v Somalijo - orožje za množično uničevanje! Slednje je bila seveda prevara, kot je laž, kar se trenutno očita enemu od radijskih ustvarjalcev. Podporniki prostega trga, borci za svobodo do izkoriščanja, ekonomskega anything goes, kričijo, da ima v lasti kislino, s katero poliva ženske po obrazu! In saj veste, kot je vedel ameriški snajper, patriot in borec za svobodo finančnih elit Chris Kyle, kot je vedela tako Busheva kot Obamina Amerika in kot se je ves čas zavedal Hollywood, ta ojdipska glorifikacija ameriškega patriotizma in njegovega glavnega izvoza, vojne proti terorju: tisti z orodji za množično uničevanje so bad guyi, pošasti, divjaki, proti katerim je treba začeti totalno vojno, ki jih je treba zbombardirati, postreliti, brezpogojno zdemolirati. So absolutno zlo in za njegovo izničenje se sme prekršiti vse pravne regulacije, človekove pravice in svoboščine. In ja, ni naključje, da je tarča komentatorskih napadov musliman, kot sta bila muslimanska Afganistan in Irak.

Če bi bile obtožbe dejansko resnične, če bi Sadam dejansko imel orožje za množično uničevanje, ga Uncle Sam ne bi napadel. Orožje za množično uničevanje bi bil njegov as v rokavu. A sredstva, s katerim bi lahko uprizoril “apocalypse now”, ni imel. Zato so apokalipso uprizorile kar Združene države in pozneje Islamska država. “I like the smell of white phsophorus in the morning.” In tudi napadeni novinar ni imel kisline, katero bi prej kot kakšni ženski vrgel v obraz svojim napadalcem. Kot prav tako ni imela obrambnih sredstev Grčija, ko so evropske brezosebne institucije, trojka, finančne elite, Goldman Sachs, parazitski kapitalizem na oltarju apokaliptičnega varčevanja kastrirale njeno socialno državo.

In mar je naključje, da se, ko običajni mehanizmi deregulacije ne zaležejo, vpelje vojno retoriko in delitev na good and bad guys. Ko so moderne finančne elite začenjale vojno proti komur koli, so se vedno sklicevale na neodtuljive pravice: “Sadam krši človekove pravice.” “V Iraku je kršena svoboda govora.” “Talibani pretepajo, posiljujejo in brez zadržka koljejo ženske. Jih zatirajo s feređami.” “V Grčiji je ogrožena privatna lastnina.” In edina rešitev, ki so jo imperialistične elite vsakič znova podale, se je glasila: invazija, deregulacija, privatizacija - beli fosfor in vitka država.

Tako je bil dereguliran prostor komentarjev, nanj je bila z vojnimi sredstvi vpeljana logika nevidne roke trga. Pod mučeniškimi, gibsonovskimi, vzkliki “Freedom”, so bili komentarji deregulirani kot Wall Street. In kot vedno so se zagovorniki dereguliranega komentarja tako kot apostoli Adama Smitha in Johna Locka sklicevali na svobodo govora. In kot so leta 2008 počili finančni baloni, kot se je “Big bang” oznanil v Iraku, tako je eksplodirala komentatorska mreža na Radiu Študent - pod krinko demokracije v službi elit.

Nikakor ni naključje, da so komentarji anonimni, saj je to temeljna značilnost delovanja modernega neo-kapitalizma z vsemi njegovimi stalnimi patologijami - imperialnimi vojnami, davčnimi oazami, varčevalno politiko, privatizacijo, vsemi totalitarnimi in ne-demokratičnimi iznajdbami totalitarnih neoliberalnih režimov in anti-demokratov. Svet dereguliranega finančnega vojaškega neoliberalizma, katerega del je zaradi njegove patološke zdivjanosti identičen wastelandu iz mojstrskega reboota Mad Maxa, Freudovemu gonu smrti in Konradovemu Srcu teme postala tudi Slovenija, dejansko terja, da imaš kislino, kemično orožje, napalm, jedrsko bombo, če želiš sploh preživeti!

 

Hvala za pozornost in nasvidenje. Da ga boste spet fasali od spredaj in ne od zadaj, bo tudi naslednjič poskrbel, M. J. Štefančič, ob isti uri, na istem radiu, v živo.