Eksperiment na Radiu Študent

Eksperiment na Radiu Študent

Mnenje, kolumna ali komentar
Anonymous
2. 2. 2018 - 13.00

Radio Študent je poseben medij. Od leta 2012 ima program radia tudi uradno priznani nacionalni status posebnega pomena. Neuradno pa je poseben pomen radia star vsaj toliko kot radio, če ne še več. Pa vendar, a je temu še vedno tako? So mladi radijci še zmeraj ostri kot britev in hudi kot poper? Ali mladi radijci razumejo poseben pomen radia? Vprašanji sta dve: ali so sedanji radijci zadosti kritični in zdravorazumski? In drugo, ali so sodelavci s srcem pri stvari in jih pri delu na radiu ne mika zgolj hiter zaslužek? Odkrivamo tančico, prisluhnite eksperimentu na Radiu Študent!

Tančica se je snela! Strogo varovana skrivnost je zunaj. Psihologi, sociologi, ekonomisti, finančniki in borzni posredniki z Inštituta za napihovalne vede so na Radiu Študent opravili eno daljših in globljih raziskav vseh časov. Priprave so se pričele že leta nazaj. Takrat so na avdicije pričeli pošiljati vohune. Pod krinko, da gre za falirane študente filofaksa, se pravzaprav skrivajo nesramno prekomerno kvalificirani kadri. In kako težko je bilo to skriti! Zdaj veste: radio je že leta poln najumnejših strokovnjakov za številna področja – od sodobne estetike do klinične psihologije.

Drugi del priprav za to raziskavo se je zgodil izven radia. Leta 2009, tik po zadnji veliki gospodarski krizi, so pričeli s projektom Bitcoin. Strokovnjaki z Inštituta za napihovalne vede so ustvarili prvo kriptovaluto. Namen je bil ta, da se preveri, kako je z vrednotami v času krize. Zato so ustvarili lažen in vsebinsko povsem izpraznjen produkt. Ta produkt se nato počasi in kontinuirano ujčka, dokler se ga ne vstavi v povsem nadzorovano tržišče. Večinski lastnik kriptovalut je še zmeraj Inštitut, zato je umeten dvig cen bil neverjetno enostaven podvig. Kar pa ne pomeni, da je raziskovalni projekt bil brez svojih pomanjkljivosti.

Gotovo se vsi spomnite jeseni leta 2017. To je bilo lani, dobre štiri mesece nazaj. Slovenija je pokorila evropsko košarko, Bitcoin pa si je pričel podjarmljati svet. Približno 8 let po začetku projekta so strokovnjaki na Inštitutu sklenili, da je fokusna skupina zrela za poskus. Sprožili so prvo fazo projekta oziroma dvig cene kriptovalut.

Vrednost kriptovalut je naraščala iz dneva v dan. Prvič po krizi iz leta 2008 je mali človek lahko sanjal o bajnem zaslužku. Zadišalo je po zgodnjih devetdesetih. Vkorakali smo v novo »to-ni-piramidni-sistem« shemo. Le da je tokrat vse bilo res! Cene so res skokovito naraščale iz dneva v dan. Bitcoin je, milo rečeno, osramotil vse ostale načine služenja denarja. Še več, skorajda je nadomestil denar sam.

Spomnimo se za trenutek piramidnih sistemov oziroma mrežnih markentingov, kot je politično korekten izraz dandanes. V angleško govorečem prostoru je taka prevara znana kot Ponzi scheme [ponzi skim]. Charles Ponzi je bil ameriški poslovnež v dvajsetih, ki se je prvi poslužil tega sistema zaslužkarstva. Ponzi je obljubljal plemenitenje denarja z nerealnim tempom. Hipotetičen primer: za vsak dolar vam je Ponzi čez leto obljubil dva. Če bi čez eno leto hoteli vzeti svoja dva dolarja, bi vam Ponzi ponudil 4 čez eno leto. Izvrstno, mar ne? Ponzi seveda denarja ni plemenitil, temveč ga je preprosto kopičil in ljudem obljubljal nevidene imaginarne obrestne mere. A ker je to bilo v dvajsetih letih 20. stoletja, je ta prevara potrebovala nov preobrat. Skok v zgodnja devedeseta in poplavo piramidnih sistemov, a tokrat z majhnim twistom.

Leta 1991 je Slovenijo obsedla igra Catch the Cash. Verjeli ali ne, s Ponzijevo prevaro obstajajo neverjetne podobnosti! Catch the Cash je bila igra na srečo. Oseba 1 je morala vplačati določen znesek. Nato je bilo potrebno pripeljati nove ljudi, osebe 2, 3 in 4, ki so prav tako vplačali izhodiščni znesek. Delež prispevka oseb 2, 3 in 4 je dobila oseba 1, za nagrado, da je vpeljala nove igralcev igro. Oseba 1 je delež prav tako morala poslati po piramidi navzgor. Preprosto, ne? Igra bi se preprosto končala, ko 6 mesecev ne bi bilo nobenih vplačil.

Kdorkoli razume osnove matematike, ve, da se ta igra po nujnosti mora končati. Z eksponentnim naraščanjem bo namreč slej kot prej zmanjkalo ljudi na svetu. Že leta 1991 so v Tedniku RTV s pomočjo profesorja matematike izračunali, da je Catch the Cash nepoštena igra na srečo. Na račun treh četrtin udeležencev se je obogatil zgolj en in pol odstotek vlagateljev. Ekspanzionistični neoliberalni kapitalizem ena pika ena. Tega pa se Radio Študent boji kot hudič križa!

Zato je vodstvo Radia Študent Inštitutu za napihovalne vednosti tudi plačalo raziskavo. Na radiu so hoteli sprožiti piramidni sistem, kjer bi človek imel možnost hitrega zaslužka. Kdor prvi pride, prvi melje. Nato pa meljejo ostali, medtem ko ti samo jemlješ moko. A rezultati so na Radiu Študent bili neverjetni.

Kot so sporočili z inštituta, je Radio Študent povsem neoporečna inštitucija. Niti ena sama oseba namreč ni nasedla praznim obljubam o hitrem zaslužku. Mladi radijci so s pomočjo kritičnega mišljenja in neoporečnega znanja matematike prebrodili vse skušnjave. Nihče ni podlegel laži Inštituta in v kratkem času zaslužil ful keša.

Še več: izkazalo se je, da je morda prav Radio Študent eden zadnjih branikov pravih človeških vrednot. Skrb za bližnjega, skrb za varnost in lastnino ter negovanje tradicije so na Radiu Študent izjemnega pomena. To ni nacistični manifest; to je Radio Študent. Oziroma je morda to celo »resnica vesolja«.

*Izjava

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje. 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness