Dobro jutro, dober dan. Po dolgem času prav lepo ponovno pozdravljeni v Napihovanju. Naj za začetek spomnimo tiste, ki ste nas pozabili, in razsvetlimo tiste nevedneže, ki nas prvič slišite: Napihovanje je bila resno humoristična in humoristično resna rubrika sredinega jutranjega programa davnega leta 2010. Čas teče kakor voda, zemlja se obrača okoli same sebe in okoli sonca, mi pa z njo: v tej sezoni jutranjcev so nekatere ekipe s srede prešaltale na ponedeljek, nekateri s ponedeljka na sredo - mi pa smo po enoletnem premoru pristali v petkovem jutranjem programu, kjer bomo v tej sezoni jutranjcev redno napihovali petnajst čez deseto. Toliko da veste, kaj je treba zabeležiti v remejnder vašega novega, super tenkega, super lahkega in super dolgega iPhona 5, zaradi katerega ste prejšnji teden celo noč šotorili na Čopovi ulici, ker je bil tisti stari in ogabni iPhone 4 tako debel, tako težek in tako kratek, da ni bil ničemur podoben.

IPhona 5 pa ne omenjamo kar tako. Po enoletnem težkem raziskovalnem novinarskem in vohunskem delu davnega leta 2010 se je ekipa Napihovanja povlekla v totalno ilegalo, na tajno lokacijo, imenovano Kutak za Mutak, na nekem oddaljenem in pozabljenem otoku v Pacifiku, daleč od sveta. Naša enoletna meditacija in medijska askeza je bila imuna za najrazličnejše, včasih prav neverjetne novice, ki so prihajale iz deželice s te strani Alp, vendar ko smo slišali, da je v Slovenijo v prvi rundi prišlo le pičlih 200 novih iPhonov 5, od tega 20 v Ljubljano in 20 v Maribor, smo takoj sklenili, da ste obtičali v še večjem kurcu od države kot kadarkoli prej in da nujno potrebujete pomoč naše strokovne ekipe.

Že naše prve kafanske in spletne raziskave, še preden smo se sploh podali v resna zakulisna potepanja po hodnikih velike in male politike, jasno govorijo v prid temu, da je situacija skrajno alarmantna in da dobiva globalne razmere. Ko smo namreč v neki kafani prisluhnili sosednji mizi in slišali, da je Janez Janša na vrhu o inovacijah in podjetništvu, ki je potekal v Bostonu od 26. do 28. septembra, dobil nagrado za inovacije na področju diplomacije, smo mislili, da gre spet za nekakšen nateg tistih treh umetnikov z njegovim imenom. Šele naslednji dan smo na nekem spletnem forumu izvedeli, da je pravzaprav res šlo za slovenskega premierja, ki je tako postavljen z ramo ob rami ob svetovne veličine, kot sta Bill Gates ali Stephen Hawking, ki sta prav tako prejela to nagrado.

Na istem forumu smo izvedeli, da je najbolj od vseh upravičeno užaljen gospod nekdanji večni minister zunanjih zadev Dimitrij Rupel. Citiramo gospoda, podpisanega kot Delilo, ki smo ga v vmesnem času tudi identificirali in priključili naši številni napihovalski ekipi: »Včeraj je v priljubljenem tržaškem lokalu Il Pinguino (baje v lasti ljubljanskega župana Jankoviča), prav blizu Generalnega konzulata Republike Slovenije, nek prileten možakar, zelo podoben našemu Dimitriju Ruplu, po več zaužitih čašah malvazije že ves rdeč v obraz, prijatelju Gianni De Michelisu ogorčeno razlagal, kako mu je Janez Janša zahrbtno ukradel zasluge za inovacije v diplomaciji.« Konec citata. Toliko o tem.

Tokrat smo se mislili zadržati le pri potrošništvu in visoki domači politiki svetovnega inovativnega formata, vendar nam prve novice od naših fantov s terena, zadolženih za kulturo, govorijo, da so tam reči še bolj zaskrbljujoče. Pravijo, da tam sploh ni treba nič napihovati, ker so reči že napihnjene do pokanja. Novico, da je v času, ko smo bili odsotni z Zemlje, ukinjeno Ministrstvo za kulturo in da zdaj obstaja nekakšno vseobsegajoče Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, še preverjamo, ker se še nam zdi malo verjetna. Naš logistični oddelek namreč izraža resne dvome, da bi lahko celo v tako majhni in neresni državi, kot je Slovenija, v eno ministrstvo združili vse te reči, da o kompatibilnosti športa in znanosti tukaj ne trošimo besede. Naš arhivski oddelek pa pravi, da do zdaj nima nikakršnih zabeleženih podatkov o osebi Žiga Turk in da ta oseba najverjetneje sploh ne obstaja.

Imamo pa neke povsem preverjene podatke. Nova vlada je očitno odločna v tem, da se obračuna s kulturo. Maske padajo druga za drugo: po ukinitvi Centra za sodobni ples pred dvema mesecema je bil na Ministrstvu za to-to-to-in-to prejšnji teden sprejet sklep o ustavitvi postopka projektnega razpisa na področju uprizoritvenih umetnosti. Situacija je identična na področju likovnih umetnosti, arhitekture in dizajna. Vladin kolegij sektorja za umetnost je enoten v svoji obupanosti; citiramo: »Prav veliko upanja, da na kakršen koli način presežemo zaporo proračuna s strani Ministrstva financ, žal res nimamo.« Kakor kaže, bo zaenkrat preživela le glasba. Torej nam ostane, da vsi skupaj zapojemo. Ob obvezni ljudski folklori, seveda, za kar nam model ponuja letošnja mitska državna proslava.

Po naših prvih informacijah se bo ta boj vlade proti kulturi nadaljeval tudi v prihodnje. Zaenkrat vse kaže, da bodo etablirane strukture kulture in umetnosti, ki trošijo veliko več denarja, ostale nedotaknjene; glavna tarča pa bodo mladi umetniki, odvisni od projektnih sredstev, ponavadi na začetku kariere. Nekateri pravijo, da celo kultura pitja po javnih površinah ne bo ostala nedotaknjena, vendar jim nočemo verjeti. Vse to so seveda še nepreverjene informacije. Naši fantje so šele začeli z raziskavami na terenu. Do naslednjega petka bomo vedli veliko več. Ostanite na liniji in na slišanje.

ODPOVED: Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.