Ekipa Napihovanja se je znašla v majhni zagati. Običajno ta skupina izurjenih specialistov s kirurško natančnostjo sledi in analizira svetovna dogajanja, da najde napihnjene stvari in osebe - in jih potem še njim primerno toliko bolj napihne. Tokrat pa niso bili potrebni povečevalna lupa, pipa in čudna čepica na glavi, ker je bila že sama napihnjena stvar napihnjena čez vse meje.

Verjetno veste o čem je govora: Zbor za republiko. Ampak pustimo Velikega brata na platnu, ki nas vedno povsod opazuje z vojsko na »stand-by«. Pustimo plapolanje nebroj slovenskih zastav ob pumpanju harmonika-stil glasbe. Pustimo tudi napis transparenta »Brez Janše mi živeti ni«, uokvirjen v srček z napisi SDS. Pustimo še marsikatero napihnjenost in raje poglejmo, kaj se je napihnilo in trajalo tudi na kasnejši tretji vseslovenski vstaji.

Predstavljamo vam »pravno državo«. Ta sintagma se je tako napihnila, da je v zadnjem času zajela tako leve kot desne, tako mlade kot stare in seveda tako vstajnike kot tudi zborovalce za republiko. Na Zboru za republiko so simpatizirali s protesti, ki se dogajajo v zadnjem času, saj je država ogrožena. Pravijo, da potrebujemo pravno državo, kjer se ne bodo dogajali politični linči. Pravna država je v krizi, ko lahko sile kontinuitete linčajo tudi takšnega političnega veljaka, kot je Veliki Janez. Hm, morda pa so mislili na Velikega Zokija? Ali pa kar na oba velikana? Kakorkoli, pravna država je v krizi, potrebujemo pravo, ki funkcionira na temelju pravičnosti in ne kot sredstvo napadov »iz ozadja«. Pravno državo, ki velja za vse enako.

Selimo se na nekoliko kasnejšo vstajo. Tudi tam se je propagiralo in zahtevalo pravno državo. Ljudje imajo očitno zadosti raznih tajkunskih afer, političnega klientelizma in nepotizma. Elite se posmehujejo sodstvu, bojkotirajo sodne postopke, se oborožijo z odvetniki-mitraljezi in rešetajo naš pravni sistem. Imamo pohlepneže, tatove in manipulante na vplivnih mestih, ki onemogočajo delovanje pravne države. No, vsaj ko gre za njih. Mali človek pa najebe, tudi ko ni treba.

Ironično, smešno in tragično je, da se tako prvi kot drugi ne razlikujejo bistveno. Oboji zahtevajo funkcionalno pravno državo, ki bi »spravila v red« vse te naše moralne sporneže oziroma nemoralne nesporneže. Pravna država, ki združuje tako različna pola, ne more biti nič drugega kot prazna beseda, brez prave vsebine, ki ljudstvo združuje v neko impotentno splošnost. Pravna država je danes praznorek, če si sposodimo to besedo od novejšega zborovskega rekruta Bernarda Brščiča.

Pravna država tako ni odgovor na nobeno vprašanje. Pravna država mora postati sama po sebi vprašanje, sicer je v vsej svoji nezdružljivi polnosti prazna. Zborovci govorijo o novi pravni državi, ker ena izmed bolj demokratičnih instanc v naši politični ureditvi opravlja - in to povsem transparentno - svoje delo? Protestniki govorijo o obstoječi pravni državi, tej isti pravni državi, ki je omogočila s svojimi zakoni in predpisi legalne kraje: od klientelizma in nepotizma do tajkunov in divjega lobiranja?

Da pa dodamo še češnjo na to neokusno smetano: Miro Cerar postaja najbolj legitimna in nesporna oseba za novega vodjo. Zakaj? Ker je kritičen pravnik. Tak, ki združuje moralo in pravo. Tak, ki pooseblja pravno državo. Samo še malo, pa bodo zborovci predlagali Francija Matoza. Še en junak prava, ki rešuje nedolžne žrtve, le da so v tem primeru militantno-desničarske.

Pravna država je piñata [pinjata]. Vsi željno tolčejo po njej, da bi dobili sladkarije - to pravljično stanje prava, ampak zadeva je prazna. Igra je napačna. Z zavezanimi očmi in »pravno državo« v ustih nikamor ne bomo prišli. Samo spet ga bomo fasali od zadaj.

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.