Pribac vs. Ošlaj
Po tem, ko je sloviti dvoboj težkokategornikov Žižek vs Peterson lani kljub slabi pripravljenosti in klavrnemu nastopu obeh borcev dokazal veliko popularnost filozofskih bojev, so na Filozofski fakulteti, ne bodi len, hajpu pristavili svoj lonček. Kljub temu da organizacija razpolaga s svetovno znanimi borci, kot je na primer prej omenjeni Žižek, sta se v sredo v Ljubljani počila dva profesorja, katerih slava še ni segla bistveno dlje od zidov domače fakultete in par lokalnih medijev, čeprav sta že v letih, ko razmislek o čem drugem kot o evtanaziji niti ne bi bil več na mestu. Oziroma, kakor se je opisal kar eden izmed njiju sam, sta »osamljena in nepomembna«.
Prav to pa je najverjetneje poskrbelo za izjemno obiskanost dvoboja. Vsi smo seveda vedeli, da bosta borca vsakih par minut namesto klinča stisnila cringe, in gotovo se je večji del publike prišel naslajat prav nad tem. Pa vendar ... usoda tisočih je visela na nitki. Bo zmagal Igor »Angel smrti« Pribac in v roke dobil škarje, da to nit prereže in nas z evtanazijo odreši trpljenja, ali pa bo slavil Borut »Agonizer« Ošlaj in nas obsodil na življenje v mukah? Razumljivo je torej, da so organizatorji debate o evtanaziji v strahu, da bi med Pribčevimi in Ošlajevimi navijači prišlo do pretepov, na vse pretege pozivali k strpnosti.
Oba borca sta se na to soočenje dolgo pripravljala. Medtem ko se je Igor Pribac v svojem življenju posvečal vsem tehnikam, ki so bile slučajno ravno v modi, od Althusserjevih dušilnih prijemov do Rawlsovega ravsanja, pred časom pa celo neuspešno treniral Danila »El presidente« Türka za boj proti Borutu »Selfie king« Pahorju, se je Borut Ošlaj v osami uril v budističnih tehnikah in meditiral o svetovnem etosu.
In že se v nabito polni dvorani v rdečih hlačkah v ring vzpenja IIIIIIIIIGOOOOOOOOOOOOOORRRRRRR PRRRRRRRRRIIIIIIIIIIIIBAAAAAC! Mojster mešanih borilnih veščin, star 62 let, visok 180 cm, težak 89 kil, njegov signature move pa je »slamnati mož«. V levem kotu v kimonu stoji BOOOOOOOOOOOORRRRRRRRRRRRUUUUUT OOOOOOOOOOOOOOOŠLAAAAAAAAAAAJ! Specializiran za zen kung fu, star je 55 let, visok 174 cm, težak 75 kil, slovi pa po kombinaciji udarcev, znani kot »spolzka strmina«.
To ni bil le boj na smrt, temveč tudi za njo. Pribac jo je nasprotniku prvi poskušal zadati s hitro kombinacijo udarcev ter si prislužil navdušenje s tribun, na katerih so prevladovali njegovi navijači. Pribac, ki se trudi biti priljubljen zlasti med dekleti, je priznal, da to, kar ponuja, morda ne bo zadovoljilo testosteronskih mladcev, a meni, da je večina na njegovi strani in da ponuja najboljšo možno smrt.
Pa vendar se je temačni »Angel smrti« Pribac nasprotniku zaman trudil pokazati, kaj je trpljenje. Ošlaj je usekal nazaj z mogočnim levim krošejem, ki je Pribca ujel popolnoma nepripravljenega, da je skoraj izgubil tla pod nogami.
Pribac je pod tem udarcem, ki ga je z leve zadel naravnost v arkado, klecnil, a uspel odgovoriti z obupanim protinapadom z desne, zatrjujoč, da samozadovoljevanje danes ni nič težje, kot je bilo nekdaj.
Pribac je temu krošeju z desne takoj dodal še udarec z leve ter Ošlaja obtožil deljenja stališč s škofovsko konferenco katoliške cerkve. A Ošlaj je blokiral oba udarca in odgovoril s protinapadom. Z direktom je Pribca zadel v nos, da se je pocedila kri, rekoč, da ni ideološki, saj zastopa zgolj pozicijo uma. Sledil je še en uppercut, s katerim je Pribca obtožil utilitarizma.
Prvo rundo je prepričljivo zmagal Ošlaj. Čudno je bilo, da je Pribac sploh še stal na nogah. Iz nosa in prebite leve arkade mu je tekla kri in kapljala na tla ringa. Vsi njegovi poskusi »slamntega moža« in »ad hominema« so spodleteli. Bil je vidno zdelan. Boj ni šel po načrtih. Drugo rundo je zato pričel eksplozivno, z obupanim poskusom spina, a je njegov napad Ošalj z zenovsko mirnostjo judoistično preusmeril, da je Pribac nenevarno odletel mimo. Poglejmo tole še enkrat v počasnem posnetku:
Slabše mu je šlo, bolj besno je Pribac mlatil, a vse bolj mimo. Ošlaj sploh ni zares počel ničesar, niti pojasniti mu ni bilo treba, kam »spolzka strmina«, pred katero svari, sploh vodi, le izmikal se je Pribčevim pestem, ki so tako ali tako letele vsepovprek, le v tarčo ne. Sem ter tja pa ga je bliskovito udaril nazaj z preprostimi udarci, včasih tudi pod pas.
Tako je šla runda za rundo. In celo zapriseženi zagovorniki evtanazije so lahko le še občudovali Pribčev pogum, da sploh še vztraja. Ošlajevi udarci, čeprav ne posebej dobri, so z lahkoto prišli mimo njegovih slabo izvedenih poskusov obrambe, medtem ko je zaradi podplutbe na levem očesu Pribac očitno videl slabo in tolkel na slepo. V četrti rundi je poskusil s spin kickom, a ga je izvedel tako slabo, da je med smehom celo svojih lastnih navijačev sam zgrmel po tleh.
Ošlaj mu ni prizanašal. Pognal se je na na tleh ležečega nasprotnika in ga ujel za vrat.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. Videč, da je z njegovim varovancem konec, je v ring urno skočil Pribčev zdravnik, dr. Keber, in z dobro merjenim poročilom s terena Ošlaja gladko podrl po tleh.
Seveda je takoj izbruhnil vsesplošen kaos. Navijači obeh strani so zavihteli pesti in nepriljubljeni Ošlaj jih je, še preden se je dobro pobral od zdravnikovega udarca, ponovno skupil. A to izida boja seveda ni spremenilo. Pribac, ves moder in krvav, je gledal z belim in komaj sopihal. Jasno je bilo, da je nesporni zmagovalec spopada Ošlaj. Pa vendar je Pribac moral imeti zadnjo besedo. Ko je Ošlaj že zapuščal ring, ga je nenadoma od zadaj udaril po ušesu.
Če torej strnemo: Generaciji mladih, ki si želi predvsem dve stvari: umreti in oblačiti se v mačke - ne nujno v tem vrstnem redu -, je Pribac pihal na dušo, a študente je pred skušnjavcem rešil tovariš Ošlaj ter jih pozval h komunistični revoluciji, ki bo odpravila trpljenje. Edina prava alternativa je torej komunizem ali smrt!
Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.
Dodaj komentar
Komentiraj