Dragi poslušalci, drage poslušalke, lepo pozdravljeni! Ponovno je pred vami tedensko teoretsko poročilo tajnih aktivnosti ekipe Napihovanja, ki vedno znova poskrbi, da ga fašete od spredaj in ne od zadaj. Tako je, to žal še vedno pomeni, da ga fašete, a zaradi naše ažurnosti se nanj vendarle lahko dobro pripravite.

Najprej vreme. Sibirski mraz, ki je v zadnjem tednu ohladil celo Evropo, je v Sloveniji dobil še metafizično razsežnost: z novo vlado nove ohladitve. Ne ciljamo seveda na nič drugega kot na ohladitev protestniških strasti, ki jo je bilo ob nekajkrat nižji udeležbi kot na predzadnji močno zaznati že na zadnji vstaji. Sedaj pa se kar naenkrat zdi, kot da je želja protestov vsaj delno izpolnjena in s tem za nazaj definirana: prejšnja vlada je padla in dobili smo novo, ki zase trdi, da je pripravljena na »dialog« in odprta za vse tegobe prebivalcev Slovenije. A težka je borba proti nekomu, ki bi se v skladu s svojimi liberalnimi nazori raje pogovarjal.

Vsi naši podatki s terena namreč podpirajo teorijo, da je lažje in v večji užitek nekoga treščiti po gobcu, kot pa se izgubljati v labirintih racionalne argumentacije, kjer nasprotnik sproti postavlja prehode in pregrade. In prav v tem primeru, ko se začnemo pogovarjati, smo vedno že najebali. Prepričali namreč ne bomo nikogar, ko pa zaradi frustracije ob spoznanju lastne nemoči postanemo nasilni, potem liberalci hitro zakričijo: nasilje!, in že imajo kot žrtve povod, da nas stlačijo v kakšen azil ali zaprti oddelek.

Ampak, nazaj k vremenu. Iz izolske bolnišnice, kjer so v zadnjih dneh zdravili mnogo posledic zdrsov na ledu, glede prepričanosti ljudi o lastni previdnosti sporočajo naslednje: »Gladkost pomeni, da boste slej ko prej padli.« Glede na vse plagiate diplom in magisterijev ter glede na vse črne gradnje ministrov in njihovih prijateljev pa bi morebiti morali v naši metafizični maniri to nekoliko parafrazirati: gladkost pomeni, da boste še precej časa stali. Ali pa še malo huje: v vsej gladkosti se boste počasi vzpenjali po stopnicah, dokler ne dosežete kakšnega direktorskega, če že ne ministrskega mesta. Bolj gladko kot je, prej boste na vrhu.

Kakor smo večkrat že izpostavili, agenti Napihovanja niso le nezainteresirani opazovalci dogajanja, ampak vanj ves čas aktivno posegajo, krojijo slovenski vsakdanjik, četudi o svoji nalogi ekipa še ni povsem zedinjena. Kakorkoli, potem ko smo prejšnji teden v naši rubriki razkrili revolucionarno-levičarsko ozadje Janeza Janše, so ga na podlagi te informacije ta teden izključili iz popoldanskega kluba pesnikov, esejistov in romanopiscev, z ljubkovalnim imenom PEN. Le peščica pogumnih borcev za svobodo izražanja se je zavzela zanj, med njimi Drago Jančar, ki po nam razpoložljivih informacijah »v srcu dobro čuti«.

Kmalu zatem so na spletnem portalu časnika Demokracija objavili članek z naslovom »Dogajanje v Slovenskem centru PEN dokazuje, da levi fašizem tudi v resnici obstaja«, kjer avtor med drugimi briljantnimi mislimi zapiše: »Spomin na slovensko pomlad je ugasnil, na njeno mesto so znova stopili demoni revolucionarnih izročil z vso totalitarno simboliko. In predvsem – miselnostjo. Forma mentis totalitarizma se je očitno prebudila iz spanja.«

V luči obelodanjenja Janševih levičarskih namer je resnica vse bolj na dlani. Očitno gre v vseh peripetijah slovenske politike in kulture le za notranje frakcijske boje različnih levičarskih struj. Vsi smo »ta levi«, pri čemer je »tranzicijska levica« strankarska, totalitarna in fašistična, Janša pa je na strani samoupravljanja, neposredne demokracije, multitude, postajanja in libidinalne ekonomije. Kakor pravilno opozori avtor omenjenega članka, je bil Janez na današnji dan pred 1980 leti edini od apostolov pod Jezusovim križem. Edini je bil zvest Ideji, ki je nato povezala vse kristjane v skupino enakih – veliko komunistično multitudo.

Vendar niti na strani »tranzicijske levice« ni vse tako organizirano, kakor bi to bilo sprva pričakovati. Njihov podmladek, stalni gost naše rubrike, Delavsko-punkerska univerza namreč, se počasi levi v nekaj bolj liberalno levičarskega, saj vse bolj spoznavajo svetle plati marketinških prijemov. Svoje majice s komunističnimi motivi in knjige s komunističnimi temami sedaj oglašujejo na jumbo [đambo] plakatih po ljubljanskih proletarskih naseljih - slikovno gradivo je dostopno na naši spletni strani. Čeprav verjamemo, da majice pohajajo s svetlobno hitrostjo, pa ne dvomimo, da bi bila prodaja še mnogo bolj uspešna, če bi člani DPU uporabili svetniško metodo in vsakemu proletarcu ob nakupu še papeško oprali noge.

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.