Dimitar Anakiev: Ksenofobični komarji

Dimitar Anakiev: Ksenofobični komarji

Oddaja
30. 6. 2019 - 20.00

Ksenofobični komarji

popikali vse azilante: črnce in belce,

moške in ženske

Slišali ste haiku iz zbirke z naslovom: Ksenofobični komarji: 21 haikujev iz azilnega doma. Interpretacija in kontekstualizacija izbranih haikujev iz te zbirke bosta predmet današnjega Objekta meseca. Z nami bo avtor Dimitar Anakiev, režiser, urednik, esejist, aktivist, pesnik. Anakiev je tudi zdravnik specialist družinske in globalne medicine. Specializacijo slednje je opravljal na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru. Pesmi, ki jih boste slišali, pa so nekakšna kronika njegovega delovanja v ljubljanskem azilnem domu, kjer je v letih 2015 in 2016 deloval pod okriljem Médicins du Monde - Zdravnikov sveta.

Ksenofobični komarji so izšli že v devetih jezikih, v kratkem pa naj bi zbirka izšla tudi v desetem jeziku, japonščini. Posamezne pesmi so na Japonskem sicer že izšle v časopisu Senryu, prav tako pa je bila zbirka predstavljena v Kyotu. Naslovno sliko je uredil Kuniharu Shimizu, sicer član Svetovne haiku zveze. Tudi sam Dimitar je ustanovni član omenjene zveze in priznan mojster haikujev. Na Japonskem so Ksenofobični komarji doživeli velik uspeh, saj je tema migracij tam popolnoma nov motiv.

Vabimo vas, da prisluhnete interpretaciji Ksenofobičnih komarjev v izvedbi Nejca Bahorja - Biga, ozadje teh haikujev-kronik pa nam bo razložil sam avtor – Dimitar Anakiev. Najprej smo Anakieva vprašali, zakaj se posamezni haiku bere dvakrat, zakaj so po njegovem mnenju Ksenofobični komarji na Japonskem tako dobro sprejeti in navsezadnje – ali lahko razloži ozadje že slišanega haikuja, ki je pesniški zbirki dal tudi ime.

 

Bežeč pred vojno,

bežeč pred lakoto,

V azilni center

 

V morskih valovih

izgubil sem družino da spet

postal bi varilec

 

 

»isto kot za državljane...«

četudi oni rabijo več podpore,

Več pravic za preživetje

 

 

Na pomoč, zdranik!

v Kamerunu pretepajo

Homoseksualce

 

 

Za preživetje

govori sedem jezikov

tatu iz Kabula

 

»isto kot za državljane...«

Četudi oni rabijo več podpore,

Več pravic za preživetje

 

 

Imenuje se »džungla«

a tam živimo samo jaz,

moji bratje in sestre

 

 

Avtorji: 
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness