Lep pozdrav iz Reke

Lep pozdrav iz Reke

Mnenje, kolumna ali komentar
17. 2. 2020 - 20.30

Naziv Evropske prestolnice kulture, krajše EPK, ki ga podeljujejo že 35 let, je letos pripadel dvema pristaniškima mestoma: Reki na Hrvaškem in Galwayu na Irskem. Hrvaška je v posebni situaciji, saj prvo polovico leta tudi predseduje Evropski uniji in bo tako prva država, ki zaseda obe funkciji hkrati. Najmlajša članica Evropske unije ima tako odlične predpogoje za dokazovanje pripadnosti Evropi, razvoj zavedanja lastne in tuje evropskosti ter prečenje razlik s pomočjo kulture.

V uvodnem nagovoru je direktorica Reke 2020 Emina Višnić zagotovila, da sta tako otvoritev Evropske prestolnice kulture kot tudi njen program zastavljena na trdo in da ne želita ugajati vsem in vsakomur. Na ramenu ji je medtem čepela maketa pristaniškega žerjava, ki je njeni slavnostni opravi nadela dadaistični pridih. In odziv publike na otvoritveno slovesnost v reški luki, kjer je hrup proizvajalo desetero bobnarjev, performerji z brusilnimi mašinami, zborovske kompozicije električnih kitar in glasov ter brezimenski hreščeče glasni inštrumenti, je res bil večinoma pozitiven. Opera Industriale se je poklonila delavcem Reke, njeni industrijski preteklosti in punkovski tradiciji. Po šolsko je sledila temam, ki jih je mesto navedlo ob prijavi za EPK, ter jih izvedla izven načinov mainstreamovske produkcije, kot smo je vajeni, ko gre za megalomanske dogodke. Spektakel v reški luki se je zaključil z zborovsko-bobnarsko-kitarsko izvedbo pesmi Bella ciao, ki pa je proizvedla cel spekter nekulturnih stranskih derivatov otvoritvene slovesnosti. Pozitivne in negativne odzive je povzela direktorica EPK Rijeka 2020 Emina Višnić:

Izjava

V hrvaške časopise in kolumne se je tako zgrnila kopica člankov o rdeči Reki, ki so v sebi nosili gnev, katerega izvor ne tiči v nekonvencionalni otvoritveni prireditvi Evropske prestolnice kulture. Te se morda ne bi sramoval niti Tomaž Grom, ki je letošnjo Prešernovo proslavo recimo označil kot »milo rečeno podcenjujočo« v glasbenem smislu, povzeto po citatu, objavljenem na spletni strani STA. Sprožilec vala kritik na račun otvoritve EPK Rijeka 2020 in širši kontekst je komentiral Luka Rodela, predsednik zveze društev Molekula iz Reke.

Izjava

Hrvaška javnost je sicer opazila, da nekateri izmed glavnih predstavnikov političnega vrha na sami otvoritvi sploh niso bili prisotni. Predsednica v poslednjih dneh mandata Kolinda Grabar-Kitarović je izostala zaradi nenavedenih razlogov, prav tako tudi predsednik parlamenta Gordan Jandroković. Premier Andrej Plenković, ki je edini javno »obžaloval« svoj izostanek, se je službeno mudil na Portugalskem. Je pa vsaj profil Vlade Republike Hrvaške tvitnil fotko ognjemetov s čestitkami. Rodela nadaljuje obrazložitev konteksta afere Bella ciao skozi prizmo konflikta znotraj stranke HDZ.

Izjava

Obtožujoči odzivi na otvoritveno prireditev in celoten program Evropske prestolnice kulture tako niso bili pričakovani, vendar pa hkrati tudi ne presenetljivi. Program EPK mora biti sicer napisan in oddan v obliki prijavne knjige že pet let pred samim dogajanjem in po besedah Rodele je program EPK Rijeka že od samega začetka pripravljala celotna hrvaška neodvisna umetniška scena, ki deluje v kritičnem diskurzu in se odmika od narativa leve ali desne strani. Programa na EPK je ogromno, navsezadnje gre za celoletno dogajanje. Nekatere poudarke in usmeritve je povzela Emina Višnić.

Izjava

Reko naj bi najmočneje zaznamovala njena industrijska dediščina. Med letoma 1945 in 1990 je bila eno izmed največjih industrijskih središč v Jugoslaviji. Najbolj znani med tovarnami sta bili recimo Tovarna motorjev Rikarda Benčića in Ladjedelnica 3. maj. Propadle industrije obdobja tranzicije so povzročile odseljevanje meščanov, ki se še do danes ni ustavilo, posledica obojega pa so zapuščeni prostori, ki so zaradi privatizacijskih procesov devetdesetih let večinoma v zasebni lasti. Mnenje o predaji in vplivu dediščine na oblikovanje reške identitete je podal Rečan mlajše generacije, študent oblikovanja v Zagrebu Marin Nižić.

Izjava

Nižić se v svojem študijskem raziskovanju sicer ukvarja tudi z vprašanjem, kako točno program Evropske prestolnice kulture vpliva na mesto, potem ko njegov naziv poteče in se pozornost preusmeri drugam. Kot strokovnjakinjo na tem področju je izpostavil dr. Beatriz García in povzel nekatere njene ugotovitve. 

Izjava

Sloveniji, ki kandidira za EPK 2025, in Hrvaški se tako morda obeta kulturna oblika medsebojnega sodelovanja. Ponovno Nižić.

Izjava

Poleg poveličevane Ljubljane sicer kandidirajo tudi Kranj, Lendava, Nova Gorica, Piran in Ptuj. Ta se ravna po liniji omenjene strategije o predaji znanja, saj je kot partner sodeloval že pri projektu EPK Maribor. Ptuj poudarja, da si prav zaradi te izkušnje zastavlja drugačne in dolgoročnejše cilje kandidature. Lendava se izpostavlja kot do sedaj najmanjše mesto, ki je kadar koli kandidiralo in katerega program se bo dogajal na območju štirih držav, Nova Gorica pa je vzpostavila vezi s Staro, kar tudi njeno kandidaturo dela posebno. Kranjčanom je pomembno vodilo njihova dvojna identiteta južnjakov severa in severnjakov juga. Piran pa prvič združuje vse štiri občine multikulturne Istre v skupni kulturni projekt s poudarkom na gospodarski rasti.

Vse kandidatke EPK z izjemo Lendave so sicer v javnem pismu jasno izrazile ogorčenje nad namero države, ki je projektu v proračunu namenila le 10 milijonov evrov. Za projekt EPK je takšna vsota namreč precej pod povprečjem običajne investicije držav. V EPK Maribor je država vložila 15 milijonov evrov, poleg tega pa so bila za druge investicije, povezane s predsedovanjem, namenjena še ločena sredstva, ki jih država za EPK 2025 sploh ni posebej izpostavila. V zadnjih letih se kot bistvo EPK izpostavlja predvsem pomen možnosti infrastrukturne prenove zaradi velikega finančnega priliva. Kakšne infrastrukturne prenove na institucionalni ravni čakajo Reko, nam je pojasnil Rodela.

Izjava

Rodela je, kot rečeno, predsednik zveze društev Molekula, ki je bila ustanovljena z namenom spodbujanja uresničitve kulturnih, izobraževalnih in drugih interesov državljanov. Zavzemajo se za kakovostne in neodvisne programe kulturnega in mladinskega sektorja ter iščejo prostorske možnosti za izvajanje teh dejavnosti. Rodela je predstavil konkretno strategijo v pripravi za zaščito neodvisne kulturne scene v Reki.

Izjava

Zaključimo torej z nekoliko razširjenim apelom k sodelovanju med Reko in bodočo slovensko EPK,  katera koli že to bo, in še z namigom, da bo v četrtek, 20. februarja 2020, v Kinu Šiška potekala odprta debata, ki bo pretresala prijavo Ljubljane za EPK 2025, ker ji v današnji oddaji pač nismo posvetili kaj dosti pozornosti. Ji pa zato svetujemo, da po zgledu Reke loči kulturo od šanka ali pa pripravi kakšno okroglo mizo o kulturi profiterstva na račun neprofitnih vsebin.

 

Lepo vas pozdravljamo z Radia Študent!

 

 

Avtor dela na fotografiji je Marko Marković.

 

Otvoritev EPK 2020 Rijeka, Opera Industriale, klik na: 3:00:00

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness