Izumljate novo ekološko smotrno tehnologijo, ki vsebuje izredne družbeno transformativne in emancipacijske potenciale, a vam neoliberalizem dela preglavice s svojo tendenco požreti vse in izbljuniti zgolj to, kar je skladno z njegovo ideološko in materialno reprodukcijo? Kako je bilo izumljati v pogojih kapitalizma pred sto in še nekaj leti, ko se je vzpostavljala matrika svetovnega elektro-energetskega sistema, kot ga poznamo? Kdo ali kaj drži vajeti inovacije in koncepcij razvoja, kdo ali kaj lahko intervenira in kako?

Sodobnim diskurzom dizajna in inovacije ne gre zaupati. Res pa je, da postogljične prihodnosti ne bodo vzniknile zgolj skozi protest ali transformacije politik. Pravične tranzicije bodo morale biti domišljene in izgrajene, kodirane in fabricirane. Nedeljski odprti termin namenjamo izredni refleksiji, namenjeni nadebudnim emancipativcem, ustvarjalcem svetov in temporalnosti zunaj okovov kapitalistične reprodukcije.

Objekt, iz katerega bomo vili refleksijo, je letos izdana knjiga Problem povečevanja človeške energije, ki vsebuje prevod istoimenskega dela Nikole Tesle in obsežno spremno študijo. Delo smo v redakciji nedavno recenzirali, takrat napovedan epski dialog pa bomo vršili v obliki pogovora med tremi izbranimi sogovorci.  

Na pogovor smo povabili Tiborja Hrsa Pandurja, pesnika, dramaturga, teslologa, prevajalca Problema povečevanja človeške energije in pisca spremne študije knjige; Andreja Detelo, pisatelja, pesnika, filozofa, ekologa, fizika in izumitelja, razvojnika zakona sintropije in strokovnega recenzenta Problema ; ter Andreja Lukšiča, ekologa brez narave, profesorja politične teorije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in urednika nove politično-ekološke zbirke OIKOS pri Časopisu za kritiko znanosti. 

Orišimo, kaj se v tem poldrugournem pogovoru obeta. Tibor Hrs Pandur nam je najprej pomagal prebiti led z orisom osnovnih postulatov Teslovega Problema povečevanja človeške energije ter Teslovimi področji dela in razmisleka. Andrej Detela se je osredotočil na za Teslo značilno združevanje intuitivnega in znanstvenega pristopa in to umestil v zgodovinski kontekst, v zgodovinski okvir pa je postavil tudi sodobno izkušnjo kompeticije na trgu znanstvene produkcije in tehnološke inovacije. Andrej Lukšič je pogovor nadaljeval z razčlenjenjem problema znanstvene, tehnološke in institucionalne inovacije v pogojih kapitalizma v časih Tesle in danes. 

Gostje nato v dinamični diskusiji načnejo cel sveženj tematskih polj, od problemov tehnološkega determinizma, sodobnih okoljskih diskurzov, združevanja umetnosti in znanosti, kolonialnosti entropijskega zakona, Bergsonovega trajanja in smernosti časa, do drznih razmišljanj o fundamentalnih lastnostih življenja in vesolja, brez ločnic med živim in neživim.

Pogovor