ZBOR ZA KULTURO DIALOGA
V torek, 25. maja, se je ob tretji uri popoldne pred Muzejsko ploščadjo v Ljubljani odvil protest, imenovan Akcija za kulturo. Protestniki so se po zboru na ploščadi premaknili do Ministrstva za kulturo, ki stoji v neposredni bližini na Maistrovi ulici 10.
Akcija se je odvila tako, da so protestniki na obličje fasade ministrstva prilepili fotokopije dopisov in pozivov, na katere civilna družba od pristojnih ni dobila korektnega odziva. To je bil za kulturo prvi protest na ulici. Veliko ljudi je prišlo na protest iz osebnega vzgiba v boju za pravično družbo.
Splošno opažanje tega, kako so umetnice in umetniki izpolnili svoj čas med karanteno, je, da so se poglobili v svoje delo. Delo v umetnosti in kulturi pa združuje zasebno in javno na način, ki vpreže človeka v celoti in ga tudi v prisilnem dopustu sili v nenehno ustvarjanje.
Večina ljudi, ki ima streho nad glavo, je karanteno preživljala na način zaziranja navznoter, v svoja gospodinjstva in družine, torej v stanje njihove lastnine in odnosov in je to počela - četudi v strahu pred negotovo prihodnostjo, za lastno dobrobit. Na drugi strani pa je treba osvetliti situacijo umetnosti, ki si te ločitve na javno in zasebno skrb ne more privoščiti. Umetnost in kultura na splošno imata za cilj svoje prakse - tudi v normalnem času - doseganje javnega dobrega in porodita svoje ‘‘produkte’’, če se že moramo tako ogabno izraziti, za javno dobro, saj sta že sami po sebi namenjeni množici in njenemu povezovanju.
Medtem ko drugim sektorjem, kot sta gospodarstvo in turizem, ločitev javnega in zasebnega prija, ker privatizacija lažje deluje v njihovo dobro, pa umetnost in kultura utrpevata podrejeni položaj v neenakomernem razmerju moči. Vladajoča ideologija bi umetnost in kulturo do zadnjega kančka privatizirala in kapitalizirala na tako imenovanih človeških virih, kot bi rekli skvadratizirani kadroviki. Čudoviti človeški viri in njihova sposobnost ustvarjanja … ja, kapitala za druge. A si lahko še bolj ujet v kodo, človek? A si lahko še bolj navezan na številko v sistemu, ki ne pomeni nič?
Človek nekulture obstaja povsem obsojen na ustvarjalnost, samo da tega ne ve, ker je pozabil in jo nevede prodal. Zamenjal jo je za stvari, ugled in občutek varnosti v tem prostovoljnem suženjstvu. Zato dela in ustvarja za kapital tiste ta velike zgodbe, ki jih malikuje kot boga. Oddaljeno in odtujeno. In zato toliko bolj fašistoidno obsoja vsakogar, ki se zgodovinskemu pojmu kulture skuša približati na vsakodnevni ravni. Očitno je, da je kulturnikom takšnega odnosa s strani sedanje koalicije in njenih podanikov dovolj.
Bistvo je v glavnem v tem, da ne zdolgovezimo preveč, da ne moreš imeti kulture, ki služi samo kapitalu, in pričakovati, da ne bomo kot družba utrpevali neizmernih nazadovanj. Če izcuzaš celotno maso njene človeške ustvarjalnosti, ki se skriva v slehernem učenju česarkoli v vsakdanjem življenju in preživetju, ti ostanejo samo človeške kože z zjebanimi čustvenimi profili. Iz družbenega duha, ki mu poveljuje kulturno in umetniško progresivo ščuvajoča oblast, ne zraste boljša in pravičnejša družbena formacija. Vendar pa ravno to progresivo ljudstvo krvavo potrebuje, saj ima prav progresija potrebne mehanizme za spreminjanje družbenega stanja v pozitivno smer.
Marionete, nastavljenci, fijakarski konji … hlapci! Vasko, a si že odprl pošto, no? Da ni v nabiralniku ostalo še kaj, morda še od prejšnjič?
Ej, Vasko, a ti res obvladaš slovensko zgodovino od 16. do 18. stoletja? Daj nam povej, a so se Turki res posluževali taktike obkoljevanja ljudi in njihovega postopnega stradanja, da so se na pol mrtvi predali sami? Zgleda, da si svojo nacionalistično politiko fino podtaknil že v prejšnjem mandatu. A si tokrat prišel podtaknit še kakšno sadiko ali že pobiraš plodove prejšnje krize? No, saj itak vemo, da oboje.
Protestirala, arhivirala in beležila je KajaV.
Dodaj komentar
Komentiraj