V tokratnih Pisalnih strojih bomo govorili o puščavskih neprostorih, alpskih zatrepih, naftnih mlamolih in “čutečih, stremečih, tajnovitih” entitetah ter brali odlomke iz kratke zgodbe Fritza Leiberja Črni gondoljer.

a) Peščeni vihar v Kamniško-Savinjskih Alpah - ki ga osmisli šele okolje. Podstat puščave je nafta. Marko Švabić kot virus Negarestanija štirideset let kasneje v Ciklonopediji pravi: “Nafta zastrupi kapital s popolno norostjo, planetarno kugo, ki krvavi v ekonomije, ki jih mobilizirajo tehnološke singularnosti naprednih civilizacij. Po zgledu nafte kot avtonomnega tuzemskega zarotnika kapitalizem ni človeški simptom, temveč prej planetarna neizogibnost. Z drugimi besedami, kapitalizem je bil tukaj celo pred človeškim obstojem, čakajoč na gostitelja.«

b) Mleko (oz. z njim povezana mutacija) je bilo genetsko orožje, prek katerega so se prišleki z Bližnjega vzhoda razpasli po Evropi in postali tisti, ki se danes bojijo prišlekov z Bližnjega vzhoda. Povezave med nafto in mlekom se tu ne končajo, če niti ne omenjamo krize, pred katero sta oba, prva zaradi frackinga in skrilavca, mleko zaradi hiperobčutljivosti in hiperalergičnosti ter posledičnega favoriziranja riža, ovsa, soje. Nafta iz Ciklonopedije se zlije z mlekom iz diplome Marjana Podobnika, s čimer ta postane gondolijer-mostograditelj, torej brodar-akceleracionist.

c) Čeprav naj bi se pozneje svojega početja sramoval, kot se sramujemo grdega pijančevanja, poroča, da je po pokolu prišel do njega, Milovana Đilasa, in njegovega brata, ter jima postregel s sladkorno kocko, namočeno v muslimansko kri, da bosta fanta zrasla “žešća”.

Skoči po nafto.

Artwork: Kladnik & Neon