Krašovec: Mogoče so politične identitete oziroma etikete samo obupan poskus zamrzniti nekaj tekočega, nekaj, kar je ves čas v gibanju in procesno aka disciplinirati nenačelne situacijske readjustmente. Zavzemanje in ohranjanje trdnih stališč - kar je performativ politične identitete - svoj ponos črpa ravno iz neaktivnosti in neučinkovitosti ter je v bistvu ingang oziroma ingroup dinamika; skrbi za kohezijo znotraj skupine/organizacije, ne toliko za učinkovitost delovanja skupine navzven.

Bauer: Vsekakor gre tu za nekakšno insurrectionalist tradicijo in koncept božanskega nasilja, Cody Wilson omeni tudi zvestobo dogodku, kar nas privede do Badiouja in strasti do realnega, le da si Badiou pridrži licenco, da zmore presojati, katera strast je proper in katera perverzna. Perverzna as in bad, kakšen normi je ta maostični prdo, ki povrhu strast do realnega omeji na 20. stoletje.

Kaluža: Ni skratka slučaj, da so vse skrajno načelne politične trans osebe, od Darth Vaderja do Heideggra ali profesorja Snapa iz romanov o Harryu Potterju, pogostokrat v svoji zlobnosti tudi skrajno pozitivni liki: Snape ubije Dumbledorja samo zato, da bi rešil Harryja in morda Heidegger postane nacist samo zato, da je lahko med vojno edini profesor, ki ur ne začenja z Sieg Heil pozdravom in tako študentom vliva upanje na svetlejšo prihodnost.

Artwork: Kladnik & Neon