Drage poslušalke, pozdravljene v četrti epizodi Povratnih zank, mesečni oddaji o internetni kulturi, teoriji in literaturi. Z vami sem Lea. Današnji input kodira povezave med delom teoretika Marka Fisherja, fikcijo kot produktivno teoretsko silo ter zamišljanjem alternativnih postkapitalističnih prihodnosti. Najprej se bomo posvetile obravnavi teorije gotskega materializma skozi Fisherjevo delo, naslovljeno Flatline Constructs: Gothic Materialism and Cybernetic Theory-Fiction. Zatem bomo Fisherjevo teorijo prenesle v prakso in govorile z Rokom Kranjcem o njegovem umetniškem in teoretskem delu, moči fikcije, radikalnih igrah ter o Maskinem ciklu predavanj Futurizmi. 

O Fisherjevem delu danes govorimo iz dveh razlogov: prvi je bojkot ponovne izdaje Flatline Constructs pri založbi Zer0 books zaradi represije propalestinskega aktivizma matične družbe Watkins media. Drugi razlog pa je, da delo predstavlja odličen uvod v branje žanra teorije—fikcije in prepoznavanje njene pomembnosti, s katero se bomo podrobneje ukvarjale v naslednjih epizodah Povratnih zank. 

Flatline Constructs: Gothic Materialism and Cybernetic Theory-Fiction je doktorska disertacija Marka Fisherja, ki jo je napisal leta 1999 na univerzi Warwick, v času svojega sodelovanja v teoretskem projektu Cybernetic culture research unit, krajše CCRU. Delo je bilo dolgo dostopno le zavito v hipertekstualno mrežo, leta 2018 pa je bilo prvič natisnjeno v obliki knjige s strani teoretskega kolektiva Exmilitary. Slednji -  morda po naključju, morda ne - nosi isto ime, zapisano z istim fontom kot prvi mikstejp zasedbe Death grips. Knjige niso izdali le fizično, temveč tudi kot prosto dostopno PDF-datoteko, povezava do katere bo priložena na spletni strani — s tem se podpisujemo pod bojkot in spodbujamo k branju Exmilitary različice.

Delo je znova izšlo v zadnjem mesecu, pri založbi Zer0 books, ki jo je Fisher soustanovil leta 2009. Pri tej je izdal nekaj svojih najprepoznavnejših del, kasneje pa jo je zapustil zaradi nesoglasij z matično družbo. Zato je leta 2014 soustanovil Repeater books, ki je posthumno izdala zbrane zapise njegovega bloga K—punk in transkripte zadnjih predavanj z naslovom Postcapitalist desire. Obe založbi, delujoči kot ena, imata torej prvovrstni dostop do vzdrževanja in promoviranja Fisherjevih del.

Prav zato je bojkot zaposlenih pri obeh založbah proti matični družbi Watkins media toliko pomembnejši. Piske, urednice, lektorice in druge sodelavke so pripravile protestno pismo, v katerem opozarjajo na represijo propalestinskih sporočil in pritisk na zaposlene s strani direktorja Etana Ilfelda in njegovih investicij v izraelsko tehnološko infrastrukturo. Ob najnovejšem izidu ponatisa je potekal tudi protestni antidogodek, kjer so navzoče poskušale razmišljati o povezavah med Fisherjevim delom, položajem založb in genocidom v Gazi, Mattie Colquhoun aka Xenogothic pa je na svojem blogu izdal_a tudi zapis, v katerem je popisanih nekaj misli, ki so bile predstavljene v pogovoru. Slednje lahko preberete tudi prek povezave, dostopne v posnetku na spletni strani, me pa se bomo zdaj posvetile sami vsebini knjige.

Namen današnje obravnave je manj recenzija ali poglobljena analiza in bolj predstavitev sicer precej kompleksnega dela, ki natančno predeluje in prepleta teorije Deleuza in Guattarija, Baudrillarda, McLuchana, Freuda ter številnih drugih z deli Gibsona, Dicka, Cronenberga, Ballarda, Burroughsa … Cilj je tako opis metode združevanja teorije in fikcije oziroma branje fikcije kot teorije in obratno.

Gotski materializem je teorija, ki v svoje središče postavlja anorganski kontinuum — zanima se za načine, kako se kapitalizem istoveti z arhaičnimi termini srhljive fikcije, kot so vampirji, golemi, zombiji in demoni. Obenem pa je izrazito zazrta v prihodnost. »Gotski materializem je ekvivalenten kibernetskemu realizmu« — v svoji obravnavi neživega tako pripisuje izreden pomen delovanju strojev in kibernetskih procesov. Neprestano išče flatline — mejo med realnostjo in fikcijo, med bivajočim in nesnovnim, v prenesenem pomenu se ne nanaša zgolj na ločnico, na linijo ali ravnino, temveč tudi na angleški izraz flatlining, ki se v žargonu uporablja za oznako stanja, v katerem se življenjski znaki posameznice izravnajo v črto. 

Eden izmed ključnih žanrov, ki jih raziskuje in razpira gotski materializem, je kiberpank (cyberpunk), podžanr znanstvene fantastike, ki opisuje distopično družbo prihodnosti. Fisher kiberpank bere kot primer prelivanja fikcije v družbena dejstva. Najbolj kričeč in banalen primer je Gibsonov kiberprostor — namišljeno okolje, v katerem poteka komunikacija prek računalniških omrežij. Skozi delovanje tega okolja je Gibson razdelal delovanje interneta in natančno naslikal njegove družbene implikacije več kot deset let, preden je tehnologija sploh postala javno dostopna.

Obenem pa je kiberpank izrecna kritika omejitev človeškega biološkega sistema — skozi modifikacijo različnih človeških organov, možnost kombiniranja kognitivnih modulov in združevanje lastne subjektivitete s strojno jasno briše meje med organskim in anorganskim. Kot zapiše Nick Land v eseju Cybergothic: »Kiberpank je preveč ožičen, da bi bil zmožen osredotočenja. Ne zavzema se za transcendenco, temveč za kroženje; raziskuje imanenco subjektivnosti v telekomunikacijskih podatkovnih tokovih: osebnostni inženiring, snemanje misli, katatonične transe v kiberprostoru, zamenjave stimulacij in spolne kome.«

Gotski materializem je kritičen tudi do ideje, da tehnologija deluje v odnosu do človeka kot nekakšno eksternalizirano orodje, kot protetika. Kot zapiše Fisher, sta Freudova ubeseditev »Človek je tako rekoč postal nekakšen protetični bog« in McLuhanova »Vsi mediji so podaljški neke človeške sposobnosti - psihične ali fizične« odraz naturalističnega pristopa. Gotski materializem tehnologije ne vidi kot nekaj, kar bi bilo telesu zunanje ali prisvojeno, temveč organizmu inherentno. Telo kot kibernetski sistem se ne zanaša zgolj na vnos inputa, ki ga sprocesira in vrne, ni samo medij, temveč telo s svojim delovanjem neprestano strukturira in preoblikuje v procesu anorganske pozitivne povratne zanke. 

Gotskemu materializmu pa ne pobegne niti Marx, ko kapitalu pripisuje fantazijske zmožnosti, ko opisuje, kako kapital—vampir srka delo, kot bi bila duša, ko nadene blagu magično in nekromansko moč. Fisher pravi, da je Marxov najbolj gotski jezik prav tisti, ki je danes najbolj resničen, kar še vedno drži petindvajset let kasneje. Na podoben način Marx tudi ne vidi grožnje v zmožnosti samostojne reprodukcije strojev v namen opravljanja človeškega dela, vendar s skoraj lucidnim uvidom napove težavo reprodukcije človeške delovne sile v namen delovanja kapitalističnega sistema, ki na delavce ne gleda kot na delavce same na sebi, temveč kot posamezne dele kompleksnega kibernetskega sistema — s čimer napove in razdre debato o kraji služb s strani umetne inteligence v sistemu, ki temelji na ne- ali podplačani delovni sili. 

Hiperfikacijo kapitalističnega cikla Fisher demonstrira skozi navidezno smešen primer — kodiranje originala in kopije ter spajanja kapitala in fikcije skozi film Svet igrač (Toy Story). Film nam predstavi igrače, ki so ustvarjene z računalniško animacijo, modelirane pa so po resničnih, obenem pa obstajajo tudi kot potrošno blago, ki je dostopno ob premieri filma. Igrače tako omogočajo realizacijo filma, obenem pa film ustvarja resnične slike igrač — realnost ustvarja fikcijo in fikcija realnost, pozitivna povratna zanka pa deluje vse hitreje in vse intenzivnejše. Čeprav je primer banalen, je poveden in hkrati odlično predstavlja moč, ki jo fikcija igra v propagaciji kapitalističnih zank. 

V tem kratkem uvodu v delo smo uspele nasloviti le nekaj izmed za našo oddajo najrelevantnejših tem, a smo za zdaj ostale precej površinske. Fisher namreč odpira še številna vprašanja, ki se tičejo body—horrorja, reprezentacije resničnega in simulakra, rizomatskih odnosov ter analize mnogo poglobljenih literarnih referenc. Če morda kljub temu poskušamo zaključiti z delu osrednjo mislijo, ki jo v spremni besedi izrazi kolektiv Exmilitary: »Vezaj v besedi teorija—fikcija ne narekuje povezovanja, temveč razpustitev obeh kategorij. Teorija ni zgolj vsebovana v fikciji, temveč jo slednja producira.«

Pozdravljene, drage poslušalke, spet v Povratnih zankah. Pravkar smo Marku Fisherju v čast prisluhnile brejkom Casperja McFadena s skladbo Hardcore will never die. V nadaljevanju oddaje se bomo pogovarjale z Rokom Kranjcem, raziskovalcem, piscem in umetnikom, ki deluje na področju politične ekologije in ekološke ekonomije. V svojem delu ustvarja lastne analogne igre, fizične artefakte iz alternativnih prihodnosti in performans ter z različnimi pristopi poskuša prebiti prijem, v katerem nas drži kapitalistični realizem. 

Intervju

S tem se poslavljamo od Kranjca in zaključujemo današnjo oddajo, kjer smo kot podlage poslušale remix Drugs exist zasedbe HEALTH, s strani Picturplane in Xxm/Suff, Solvent OS.

Povratne zanke bodo naslednjič na sporedu v izrednem terminu, v petek, 30. maja, ob dvanajsti uri, ko bomo združevale svetove geekovske in alternativne kulture, še intenzivneje kot sicer. V epizodi bomo predvajale posnetek s konvencije Na meji nevidnega, kjer bo potekala okrogla miza o knjigi Doba supernove kitajskega znanstvenofantastičnega avtorja Liu Cixina. S tem zaključujemo današnji output. 

V kiberprostoru in fikcijah sem se izgubljala Lea, z miksom pa se je hrabro spopadal vajenec Maj podpanoptikonom—Bugijem. Posebna zahvala gre tudi Jaku Vrščaju, za njegovo upogibanje prostora—časa in posledično točnost oddaje.