Namen umetniške rezidence je izmenjava znanja, povezovanje z lokalno sceno in začetek nekih bodočih sodelovanj. Po drugi strani pa ima umetnik/umetnica na rezidenci zagotovljeno namestitev, kontakte, honorar, pogosto tudi studio za delo ter obvezo javnega predstavljanja ali celo produkcije novega dela. Ne glede na to, ali govorimo o prestižnih programih, kakršnega predstavlja Rijskakademia v Amsterdamu ali Palais de Tokyo v Parizu, ali o rezidenci na koncu sveta, govorimo o globalnem fenomenu, ki ga iz različnih razlogov vzdržujejo korporacije, akademije ali nevladne organizacije. Tudi nevladna organizacija Pekarna Magdalenske Mreže je vzpostavila rezidenčni program, imenovan Guest Room Maribor oziroma Sobo Za Goste Maribor, čigar fokus je usmerjen v družbeno angažirane, hibridne in eksperimentalne umetniške prakse. Program je bil vzpostavljen, ko je Maribor postal Evropska prestolnica kulture, s tem je namreč tudi dobil finančni in kulturni veter v hrbet. Soba Za Goste seveda še naprej deluje na mariborski umetniški sceni, kjer je tudi edini rezidenčni program. O Sobi Za Goste Maribor smo smo se pogovarjali s kuratorkama, Kajo Kraner, tudi našo radijsko sodelavko, in Lucijo Smodiš.