Kretenov sveta se ne bomo znebili, iz njih se lahko le norčujemo

Po padcu berlinskega zidu in postopni liberalizaciji nekdanjih držav komunističnega bloka je za umetnike vzhoda vzniknilo zanimanje, spominjajoče na fetišizacijo vsega vzhodnega. Vrstile so se razstave sodobnih umentikov Vzhodne Evrope in želje po novem zgodovinjenju teh neodkritih likovnih izrazov, obrazov in teles. V iskanju novega hita nekdanjih komunističnih držav se je znašel tudi Dan Perjovschi, romunski umetnik, ki je čez noč postal zvezda s preprosto, humorno risbo. Razstavljal je v londonskem Tate Modern, newyorški MoMI, v skoraj vseh večjih evropskih galerijah, nekaj razstav pa je imel tudi v Ljubljani. Njegov razvijajoči se projekt The Horizontal Newspaper je bil letos med drugim predstavljen na petnajsti Documenti v Kasslu. Trg pred glavno kasselsko železniško postajo so preplavile njegove risbe, ki podajajo komentar na splošno družbeno klimo in Documento. Poleg tega je porisal še stebre osrednjega razstavišča Documente Friedrezianuma, na katerih se znajdejo napisi, kot so »Participate«, »Solidarity, liquid rarity« in »I am not exotic, I am exhausted«. Njegova praksa je hitra, preprosta, razumljiva in predvsem humorna.

Izjava

Perjovschijeva risba je vedno črno bela, pogosto riše tudi murale, prav tako pa jo odlikuje izrazita prisotnost v javnem prostoru – v obliki muralov, risb v časopisu ali plakatov na protestih. Ti rišejo sledi sočasnega dogajanja. Umetnik se dojema kot optimista – vsako katastrofično situacijo zagrabi s humorjem, predstavi različna mnenja, tudi tista, ki mu niso lastna. Popisuje svet, kot ga vidi, ob tem pa ostaja kritičen. Njegovi začetki so nenazadnje ukoreninjeni v demokratizacijskem procesu Romunije.

Izjava

Risbe Perjovschija so izrazito kritične in aktualne. Vendar sebe vidi kot nekoga, ki ustvarja dialog, nikoli se ne razume kot agitator. Po izobrazbi je akademski slikar, vendar nikoli ni slikal. Ne zanika participatorne moči svojega dela, priznava, da je bil vedno prisoten, ko je bilo treba povzdigniti glas in izraziti nestrinjanje z oblastjo.

Izjava

Dana Perjovschija je na Documento povabila ruangrupa, umetniški kolektiv, ki je letos oblikoval selekcijo umetnikov in celoten koncept Documente. Ta je letos v prvi vrsti namenjena predstavitvi umetnosti globalnega juga in drugih obrobnihpraks. Geografski kontekst je v sodobni umetnosti vedno določal center in Drugega. Če so bili v devetdesetih neodkrita senzacija umetniki vzhodnega bloka, so to danes postali umetniki svetovnega juga – nenazadnje je bila Documenta osredotočena predvsem na razsrediščenje in fragmentacijo fokusa likovnega sistema. Nekdanja geografska ločitev na vzhod in zahod je danes ujeta v paradigmi delitve na sever in jug. Vseeno pa moramo geografsko umeščenost posameznih umetnikov vzeti s ščepcem soli.

Izjava

Druga pomembna lastnost letošnje Documente je osredotočenost na kritiko tržno usmerjenega likovnega sistema, ki je prepredena z nastavljanjem ogledala zahodnemu likovnemu sistemu.

Izjava

Koncept letošnje Documente temelji na ideji skupnosti, lumbung, indonezijskem konceptu, poimenovanem po lokalni strukturi, podobni kozolcu. To se odraža tudi v predstavitvi mnogih kolektivnih praks in iskanju rešitev v likovnem sistemu skozi kolektivni premislek. Pa je bilo ustvarjanje skupnosti na Documenti uspešno?

Izjava

Kljub navidezni lepoti kolektivizma ostaja Perjovschi do njega nekoliko zadržan. Sam trdi, da se je vse življenje boril za individualistični izraz, saj je bil v času komunizma prisilno kolektiviziran. Prav tako je zadržan do ideje, da lahko umetnost privede do resničnih družbenih sprememb.

Izjava

Umetnost sveta ne bo rešila, lahko pa opozarja na neenakost, nepravične prakse in pred gledalcem razgrinja vprašanja, ki si jih sam ne bi upal vprašati. Perjovschi svojo vlogo pri tem vidi predvsem v svoji odzivnosti in možnosti refleksije, ki jo ponuja prosta risba.

Izava

Razpet med Romunijo in svetom Dan Perjovschi ostaja zvest predvsem sebi. Morda je le eden od tisočih umetnikov, ki so prisotni na Documenti, pa vendar izstopa s humorjem in risbo, ki se dopolnjuje in spreminja podobo razstave s časom. Če so ostali klici k protestu in napisi, kot so »Fuck frontex!« ali »Decolonize!«, precej direktno uperjeni proti opresivnim sistemom, se Perjovschi tega loti na bolj prefinjen, humoren način. V eni izmed risb sopostavi napisa »Free disidents!« in »Free the nipple!«, ki ju vihtita dve figuri na protestu. Preberemo lahko tudi, da je srečen, ker lahko sodeluje na zadnji Documenti – mnogi so namreč špekulirali, da naslednje zaradi obtožb antisemitizma in pretirane motnje lokalnim oblastnikom ne bo. 

Na koncu intervjuja nam je sogovornik zaupal, da mu je Ljubljana zelo ljuba – nenazadnje ima z mestom tudi skupno zgodovino. V našem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je steno galerije kar nekaj let krasila njegova risba, v galeriji P74je razstavljal skupaj z ženo Lio Perjovschi, eden izmed njegovih galeristov pa je Gregor Podnar, slovenski galerist, ki živi in dela v Berlinu. Dan, če se boš kdaj spet mudil v Ljubljani, na Radiu Študent sprejmemo tvojo ponudbo za risbo po tvoji izbiri.

Foto: Arhiv avtorice