V tokratni oddaji Urbi et orbi se posvečamo trem navidez medsebojno nepovezanim tematikam; najprej se bomo dotaknili razpisa in projekta Javnega stanovanjskega sklada MOL za novo sosesko neprofitnih stanovanj Litijska-Peskarska, nato se bomo dotaknili prostorskega udejanjanja ukrepov proti pandemiji koronavirusa in na koncu še umeščanja trgovskih centrov v mestno tkivo.

o (euro)plakatih:

Na dan, ko je konec javne razprave o tretjem poskusu celovite ureditve prostorske zakonodaje v Sloveniji, v kateri se že v prvi povedi država zaveže k trajnostnemu razvoju v prostorskem načrtovanju, se v razpravo vključuje tudi oddaja Urbi et orbi, v drugem delu oddaje pa se bomo posvetili zarezu zakona ZUreP-3 v kolač zunanjih oglaševalskih površin, predvsem pa se bomo poukvarjali s  specifično oglaševalsko situacijo v Mestni občini Ljubljana. Predlog Zakona o urejanju prostora 3 namreč prepoveduje postavljanje oglaševalskih površin na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih izven poseljenih območij. Ta ukrep bo zajezil postavljanje ogromnih reklamnih panojev ob cestah, na njivah in denimo kozolcih, kako pa bo z oglaševanjem v urbanem prostoru?

Poslovni model, ki občinam omogoča vzpostavitev sistema izposoje koles skoraj brez dejanskih stroškov operiranja in po izredno ugodni ceni za končnega uporabnika je izum francoske oglaševalske korporacije JCDecaux, največje zunanje oglaševalke na svetu. JCDecaux je svoj imperij zgradil na modelu javno-zasebnih partnerstev z občinami. Kot svoj ultimativni korporativni izum to podjetje navaja financiranje postavljanja urbane opreme in pohištva v javnem prostoru. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč v odgovor zakonom o regulaciji oglaševanja v sodelovanju s francoskimi mesti, začenši z Lyonom, postavljalo avtobusne postaje, pa tudi klopi, okrašene z reklamnimi panoji, do trženja teh pa je imelo ekskluzivno pravico. S spretnim, oziroma bolje rečeno pionirskim pogajalskim manevrom pa se je JCDecaux izognil tudi odvisnosti od politične naklonjenosti svojemu delovanju v javnem prostoru. Pogodbe z občinami namreč sklepa za obdobja od 10 do 15 in več let. A seveda se JCDecaux, kot korporaciji pritiče, ne izogiba političnim povezavam. Jacques Chirac, dolgoletni pariški župan in francoski predsednik, je bil dober prijatelj ustanovitelja podjetja Jeana-Claudea Decauxa, čigar podjetje ima sedež v občini Neuilly-sur-Seine, s strani dolgoletnega župana tega bogatega pariškega predmesteca - še ene poznane face - Nicolasa Sarkozyja, pa je bilo podjetje že leta 1985 uvrščeno med ustanovitelje elitnega, zaprtega kluba Neuilly Communication, čigar namen je spodbujanje srečanj med predsedniki sveta medijev in komunikacij.

Njihovi izumi v polju zunanjega oglaševanja so tudi t.i. City-Light panoji in pa še en vezni člen z današnjo tematiko - že omenjeni sistemi za množično izposojo koles. Po tem poslovnem modelu so že sredi predprejšnjega desetletja operirali v Avstriji in Franciji, denimo s sistemi izposoje koles na Dunaju, v Lyonu, pa v Parizu, svoje poslovanje pa so postopoma, z odkupi deležev v lokalnih oglaševalskih igralcih razširili po dobrem delu Evrope, tudi v Ljubljano, prek podjetja Europlakat in vzpostavitve sistema BicikeLJ. Pogodba med Europlakatom in Mestno občino Ljubljana, ki je sistem izposoje koles uvedla leta 2011 torej Europlakatu v večinski lasti JCDecaux omogoča postavitev in ekskluzivno pravico do trženja različnih oglaševalskih površin na urbanem pohištvu in občinskih zemljiščih v zameno za upravljanje in financiranje sistema izposoje koles.

V tem grmu torej tiči zajec, ki je odgovoren za namnožitev City-Light panojev na javnih površinah našega glavnega mesta. Ob robu praktično vsake, četudi kozmetične ureditve ljubljanskih ulic in trgov se pojavi tudi kakšen nov oglaševalski pano, na katerem ima ekskluzivno pravico do trženja Europlakat oziroma JCDecaux. Europlakat se ponaša z dejstvom, da sami skrbno načrtujejo mrežo novih, LCD in običajnih City-Light panojev in da njihove vsebine denimo v ciljni skupini generacije Y dosegajo dobrih 86% osebkov. Zakon o urejanju prostora 3 občinskim inšpekcijam odreja nadzor in upoštevanje aktov o oglaševalskih površinah, ki, kot omenjeno v začetku drugega dela oddaje, po novem omejujejo oglaševanje na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih izven poseljenih območij. Znotraj poseljenih območij pa torej sprememb ni, v presojo so prepuščeni občinskim inšpekcijskim službam. Mestna občina Ljubljana je leta 2010 sprejela odlok, ki brez razpisa določeno posebno ali izključno pravico do postavitve in uporabe oglasnih površin dovoljuje udeležencem v javno-zasebnih partnerstvih. Omenimo še, da je bil vodja korporacije Jean-Francois Decaux januarja lani na obisku pri županu MOL Zoranu Jankoviću, le tri mesece za tem - marca lani - pa sta Europlakat in MOL svoje javno-zasebno partnerstvo podaljšala do leta 2033. 

Če torej sklenemo, kljub novostim v omejevanju oglaševanja v javnem prostoru se v glavnem mestu ne obeta manj oglasnih površin. Kvečjemu obratno, Europlakat je v napovedi novih razširitev sistema BicikeLJ napovedal nove postaje in celo plačilo za postavitev postaj s strani nekaterih zainteresiranih deležnikov. Z napovedanimi obnovami mestnega parterja v mestnem središču in ob vpadnicah pa izumi JCDecauxa rastejo kot gobe po dežju, omejujejo poglede, zapirajo prehode in drugače kalijo podobo javnega prostora v Ljubljani. Tako bo legitimirana, in tudi po novem ZUreP-u povsem legalna, celo avtonomno, brez občinske besede načrtovana uzurpacija javnega prostora v glavnem mestu za namen oglaševanja trajala še vsaj naslednjih 13 let. Kot zanimivost na koncu pa omenimo, da je francoski Grenoble JCDecauxu že leta 2014 odrekel sodelovanje in podaljšanje podobne pogodbe. Lani se je bilo podjetje primorano umakniti tudi z oglasnih površin na avtobusnih postajah, namesto City-Light panojev pa v Grenoblu zdaj postavljajo drevesa.