Mesto Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

Ekipa pacačev danes meša indijsko in maroško kuhinjo. Mljask!

 

Jalla Jalla:

20:00 Otvoritev razstave "Podoba Podobe", avtorica: Doroteja Marinko

21:00 DJane Črička:::Poslov zimi!! Pozdrav pomladi!!

 

Klub Gromka ob 21:30: MetlaBluzKoruza: BIG BAND WONDERBRASS (Logatec) >> Big Band Wonderbrass je bil ustanovljen leta 2009. Sestavljen je iz ljubiteljev, dijakov, študentov in profesorjev glasbe. Band vodi Branko Mrak. Big band se je usmeril in se še uči o funk glasbi. To je naša trenutna okupacija. POZITIV VABREJŠNS!!!

 

Glasba Izven:

 

Narodna galerija ob 19:30: Sozvočje svetov - Velikonočna glasba

4. koncert in predavanje Bernarda Bobro, sopran Ferdinand Šerbelj: Finale pasijona v evangelijih in sliki Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Nina Šenk (1982): Chant za godalni orkester (2012)

Luigi Boccherini (1743 - 1805): Stabat Mater (1781)

Velikonočni čas bomo pričakali z Boccherinijevo najlepšo in najpomembnejšo vokalno-instrumentalno skladbo Stabat Mater za sopran in godalni ansambel. Večer bomo uvedli z novim delom Chant naše mlade in mednarodno že uveljavljene skladateljice Nine Šenk. Predaval bo Ferdinand Šerbelj.

 

Klub CD ob 20:00: DELTA SAXOPHONE QUARTET

Chris Caldwell, Martin Robertson, Pete Whyman, Tim Holmes, saksofoni in duduk

Drugič v programu Cankarjevega doma (po trinajstih letih) bo Delta Saxophone Quartet, ki je gotovo najbolj hvaljen britanski saksofonski kvartet zadnjih petnajstih let.

Sestav Delta Saxophone Quartet si je z udarnimi nastopi, prepričljivimi posnetki in številnimi naročili ustvaril svetovni sloves. Po zadnjem, izjemno uspešnem albumu Dedicated to You s spojem proste improvizacije in zvočne umetnosti meje premika še radikalnejše.

Program:

Dedicated

Facelift

Floating world

Somehow with the passage of time

Everything is you

Noisette

(Mini Luv)

Mousetrap

Pipes of Medb - Terry Riley

Medb Blues

Uneasy dreams - Stephen Goss

Jimmy Giuffre set inspired by Freefall

Klub z gostinsko ponudbo je odprt že ob 18. uri. Z vstopnico kozarec vina po koncertu.

 

Teater, razstave & predavanja:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Anton Foerster: Gorenjski slavček

Slovensko Dramatično društvo in slovensko Deželno gledališče v drugi polovici 19. stoletja nista bila pomembna le za rast slovenske dramske produkcije, ampak sta vzpodbudno vplivala tudi na domačo glasbeno odrsko ustvarjalnost. Brez njiju si tudi ni mogoče zamisliti dela skladatelja Antona Foersterja (1837–1926), Čeha po rodu, ki je prišel v Slovenijo leta 1867 in tu živel do svoje smrti. Deloval ni samo v Dramatičnem društvu, bil je tudi regens chori v ljubljanski stolnici in učitelj glasbe na raznih šolah, kot skladatelj pa je ustvaril celo vrsto orkestralnih, vokalnih in cerkvenih skladb. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor prve slovenske nacionalne opere.

Gorenjski slavček je najprej nastal kot opereta, in sicer na razpis Dramatičnega društva, ki je predvideval po dve nagradi za opereto in libreto. Komisija, ki so jo sestavljali Bedřich Smetana, Karel Bendl in Ljudevit Prochazka, je prisodila prvo mesto Foersterju in tako je bil Gorenjski slavček pod njegovim vodstvom prvič uprizorjen 27. aprila 1872 v Deželnem gledališču. Dvajset let pozneje se je Foerster odločil preoblikovati opereto v opero. Libreto Luize Pesjakove je predelal češki libretist Emanuel Züngl, Foerster pa je zložil še nekaj glasbenih točk in nadomestil govorjeno besedilo z recitativom. Opera je bila prvič uprizorjena 30. oktobra 1896. Pozneje so Gorenjskega slavčka še predelovali in dopolnjevali, saj je imela opera po mnenju pozavalcev nekaj šibkih točk. Vendar pa je že Smetana v svoji oceni zapisal, da ima delo svežo melodiko, da je domiselno ter da je vešče harmonizirano in spretno instrumentirano. "Slavček" se je vedno znova pojavljal na sporedu ljubljanske Opere, zadnja postavitev v sezoni 1996/1997 pa se je oprla predvsem na izvedbo, ki sta jo leta 1953 pripravila dirigent Rado Simoniti in režiser Osip Šest. Med slovenskimi opernimi deli velja za najbolj priljubljeno, najbolj odprto, spevno in zaradi ljudskega duha prijetno za uho in za pogled.

Zgodba slovenske operne klasike pripoveduje o Franju, ki se vrne v domači kraj, kjer ga željno pričakuje prijatelj Lovro, nanj pa čaka tudi njegovo dekle Minka. V idiličnem gorenjskem kraju se ob tem času ustavi zabavljaški Chansonette, ki Minko sliši peti in se v trenutku odloči deklico odpeljati v svet, da bi si izšolala glas in si s petjem služila kruh. Vse to se zgodi v času, ko Minkino družino upniki podijo iz hiše. Čeprav Chansonette ponuja denar, ga njena mati ne vzame, vaščani pa sklenejo, da bodo tujcu preprečili njegove načrte …

Režiser nove postavitve Gorenjskega slavčka bo Vito Taufer (1959), režiser številnih izjemnih predstav v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je zaposlen, in na odrih drugih slovenskih gledališč. Njegove predstave so vselej začinjene z veliko mero odrske magije, saj jih vedno znova podpisuje s polnim režiserskim zamahom in domišljenimi koncepti. Posebno pozornost je vselej namenjal režiji klasičnih dramskih del, tudi slovenskih, ki so pod njegovo taktirko zasijala v popolnoma sveži, drugačni luči. Domači ljubitelji gledališča ga poznajo kot avtorja prenekatere uspešnice, njegove predstave pa so tudi stalnica slovenskih in mednarodnih festivalov po Evropi in drugod. Na našem odru je režiral Rossinijevega Seviljskega brivca (1990), Mozartovo opero Cosi fan tutte (1991) ter Waltonovega Medveda in Poulencove Tejrezijeve dojke (2004).

 

MGL:

19:30 Črna žival žalost

Vroč poletni večer v gozdu. Bukve, hrasti, borovci, lipe, tu in tam kakšna vrba … Pripelje kombi. Iz ohlajene notranjosti avtomobila zleze šest odraslih ljudi: dve ženski in štirje moški. Mlajša od žensk ima s seboj dojenčico, Glorio. Pločevinke piva, kola, voda, vino, steklenica konjaka, kečap, majoneza, sir, plastične vreče z zelenjavo, kruh, klobase, kotleti, kozarci, krožniki, pribor, vreča oglja, prenosni žar. Začimbe. Kitara. In še. In še. Narava vsenaokrog je zelo lepa. To bo čudovit poletni večer v prečudovitem gozdu.

Fotografinja, njen mlajši brat umetnik, arhitekt, lastnik modne agencije, pevec, manekenka.

Izletniki jedo, pijejo, pojejo, kadijo. Iz pogovorov počasi razberemo, mestoma le zaslutimo, kakšni ljudje so to, kakšni so njihovi medsebojni odnosi, kakšne zgodbe jih povezujejo. Za hip imamo morda celo občutek, da so stvari jasne in zelo preproste. Ponoči, ko vsi zaspijo, pa pride veliko presenečenje. Pride nekaj, kar bo spremenilo vse. Prav VSE.

Pričujoče besedilo je nastalo po naročilu gledališča Schauspiel Hannover in bilo tam tudi prvič uprizorjeno. Leta 1975 rojena Anja Hilling spada med najbolj uspešne in nagrajevane dramatike svoje generacije.

20:00 Ukročena trmoglavka

V Padovi živi bogati plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki: starejša, Katarina, slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša, Bianka, pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

Shakespearologi se ne morejo zediniti glede letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Da, gospod Premier, režija Boris Kobal - Abonma ponedeljek beli

Režija: Boris Kobal

Prevod: Iris Žnidarič

Lektorica: Rudenka Nabergoj

Scenografija: Ana Rahela Klopčič

Kostumografija: Bojan Vister, Boris Kobal

Izbor glasbe: Boris Kobal

Premiera: 5. marec 2013

Igrajo:

Jim Hacker, premier..........Damijan Perne

Bernard Wooley, državni sekretar..........Bojan Vister

Sir Humprey Appelby, vodja kabineta..........Srečko Kermavner

Claire Sutton, posebna politična svetovalka..........Tina Tavčar

Veleposlanik Kumranistana..........Janez Vlaj

Jeremy Burnham, generalni direktor BBC-ja..........Grega Usenik

Simon Chester, napovedovalec BBC-ja..........Marko Skok

Robin Simpson, glas novinarja BBC-ja, snemalec..........Tomaž Cvar

O predstavi:

Večkrat nagrajena svetovna gledališka uspešnica, ki temelji na tudi pri nas predvajani televizijski nanizanki z istim naslovom, končno prihaja na slovenski oder. Stari znanci, novi zapleti. Znova se znajdemo v družbi premierja Velike Britanije in njegovih najožjih sodelavcev. Ob vsakodnevnih težavah (brezposelnost, širitev EU, globalno segrevanje…), ki jih bolj ali manj spretno rešujejo v splošno – in predvsem osebno – korist, in ob nenehnem spletkarjenju se morajo spoprijeti z na videz nerešljivo zadrego: da bi izpeljali več milijard vreden posel z naftno bogato državo Kumranistan, morajo zadostiti nezaslišanim zahtevam njihovega zunanjega ministra. Kako izpeljati umazan posel in ob tem ostati čist? Razplet je presenetljiv

Mini teater ob 20:00: Stol(čk)i

Za današnjo širšo slovensko publiko je Eugene Ionesco že klasik. Okrog njega so se križala bojna kopja in z njim si je Oder 57 pridobil legitimacijo avantgardnega, nekomformističnega, kritičnega in ideološko problematičnega gledališča. A kljub odporom uradne kulturne politike je vzdržal. Je kot boter ali emblem, v imenu katerega je bila izbojevana presktrukturacija slovenske povojne dramatike. Soočamo se z brutalno resnico nekega lažnega sveta, utemeljenega na laži, fikciji in niču.

"A kaj je tisto, kar je? Kakšno je? Na to daje Ionesco, ki je v Stolih še mnogo bolj eminentno filozofski dramatik, en sam odgovor: edina trdna realiteta je človekovo želenje, spominjanje, sanjanje, torej podzavestno-zavestna, a vendar v glavnem podzavestna praksa porajanja želja, konstrukcij, sveta. Cilj je en sam: biti Bog. Se pravi: vedeti za Resnico, biti v položaju (vlogi), ko so vsi odvisni od tebe, ko si absolutni Oče, identičen z Idejo (Logosom). To je želja vsakega izmed nas, to je zakon, po katerem smo strukturirani, to je tudi Starčeva življenjska težnja. Težnja po človekovem samoslepljenju, irealiteti, željah, sanjarjenju, domišljiji, po Sporočilu, na katerega ljudje čakajo, a ga ni (Paralela z Beckettovim dramskim tekstom Čakajoč Godota/Citati iz eseja Moč in nemoč jezika Tarasa Kermaunerja)." Niko Goršič

SNG Drama ob 20:00: Nežka se moži

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj …

Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.

Režiser Jaka Andrej Vojevec

Dramaturginja Eva Kraševec

Lektor Arko

Scenografinja Nataša Černoša

Kostumografinja Tina Kolenik

Skladateljica Nataša Vester Trseglav

Oblikovalec luči Milan Podlogar

Nastopajo:

Nina Valič - Neža

Bojan Emeršič - Matija

Jurij Zrnec - Tonči

 

Zahodna kavarna Hostel Celica ob 19:00: otvoritev razstave

 

KUD France Prešeren ob 20:00: Eduardo Bentub, 10 stopinj zemljepisne širine, 10 otokov sredi Atlantskega oceana, Zelenortski otoki

Otvoritev razstave slikarja Eduarda Bentuba z Zelenortskih otokov.

Vstop prost.

KOŽ ob 18:00: Mojca Cerkovnik Hvala: Alkohol kot najpogostejša droga

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Predstavitve knjižnih novosti: Založba Smar-team – predstavitev knjige Vonj pečenih jabolk, avtobiografije profesorja Alberta Avguštinčiča, dolgoletnega predavatelja in profesorja filozofije na Gimnaziji Poljane in Šubičevi gimnaziji ter mentorja študentom na Filozofski fakulteti, ki je znan po svojem nekonvencionalnem, slušateljem prijaznem in zanimivem podajanju snovi; delo je s svojim redakcijskim in lektorskim prispevkom dodatno ovrednotil tudi Bojan Osterc, dolgoletni urednik, prevajalec in lektor založbe Obzorja.

19:00 Večer intermedijskih umetnosti: Predstavitev projekta De-generik v organizaciji Društva Ljudmila, laboratorija za znanost in umetnost; Luka Frelih in Jani Pirnat bosta predstavila projekt, ki bo spodbujal k skupinski intervenciji v prostor - po obisku petih delavnic bodo udeleženci izdelane objekte po svoji želji vgradili v prostor, ter tudi najnovejšo pridobitev laboratorija, odprtokodni 3D tiskalnik Mendel 90; med predstavitvijo bodo gledalci lahko vzporedno »v živo« spremljali tiskanje vzorčnega de-generičnega predmeta.

 

Kino Šiška:

Kamera ob 17:00: FOTO VIST 2013

VIST, Visoka šola za storitve, Oddelek za fotografijo, vabi fotografe, da predstavijo svoja dela na prvem VIST-ovem Portfolio Review

vstopnine ni

Komuna ob 20:00: STRIPOLIS

Serija družabnih večerov za vse striporisce in stripoljubce.

vstopnine ni

Redna mesečna srečanja so namenjena medsebojnemu povezovanju slovenskih strip avtorjev

ter seznanjanju širše javnosti z vrhunci stripovske umetnosti doma in po svetu. Dobrodošli vsi stripovski

navdušenci in ustvarjalci, ki bi radi debatirali o stripu v teoriji in praksi, predstavili svoj najljubši

strip ali svoje najnovejše delo tudi drugim, hvalili in konstruktivno kritizirali izdelke drugih,

načrtovali in sklepali nova sodelovanja!

Tokrat smo se ga odločili za spremembo zastaviti zelo odprto in lokalno, v obliki nekakšne okrogle mize, ki bi malo razgibala format in podrla bariere med izvajalci in gledalci dogodka. Da bo imela stvar vsaj osnovno strukturo in da vas s čim pritegnemo, bo par mladih slovenskih ustvarjalcev, ki jim žarometi ne pašejo, v tej bolj intimni atmosferi predstavilo svoje trenutne projekte in upe za prihodnost, ponovno pa poudarjamo, da je vabljen kdorkoli izmed vas, da bodisi pokaže svoje ustvarjanje bodisi z nami deli svoje najljubše avtorje, ki jih morda še ne poznamo. Pridite opremljeni tudi s predlogi za nove teme, predstavljene avtorje, spremembe formata dogodka, itd. Teme, ki jih lahko obravnavamo na okrogli mizi so ob odsotnosti drugih predlogov med drugim lahko tudi problem financiranja stripovskih izdaj, boljšega povezovanja med risarji in pisci za bogatejšo lokalno produkcijo, kritiško podporo mladim avtorjem, ki so lačni fidbeka, potrebi po stripovski knjigarni v centru mesta, kakršna je bila včasih Kazina, in podobno.

Brez skrbi: za prihodnje mesecih imamo v marinadi že zelo konkretne teme. Maja se nam tako obeta pogovor s Scottom McCloudom, Izar Lunaček pripravlja predavanje o zgodovini časopisnega stripa, v vrsti pa so tudi nove predstavitve tujih in domačih avtorjev. A tokrat bi radi reč vendarle malo razgibali. Stripolis je bil zamišljen kot prostor za povezovanje stripovskih navdušencev in ustvarjalcev med sabo, za skupno deljenje vznemirljivih novih avtorjev in idej za nove projekte, temu pa lahko večer podrtih barier med gledalci in predstavljalci samo koristi. Upamo, da pridete v čim večjem številu, tako kot na krasno obiskana januarski in februarski dogodek, in da ob kapljici rujnega skupaj pogruntamo kaj še bolj pametnega ter se veselimo skupnega navdušenja nad tem čudovitim medijem, ki se mu reče strip.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Retrospektiva: Frederick Wiseman

19:00 Manever (Manoeuvre), Frederick Wiseman, ZDA, 1979, 16mm, čb, 115', bp

Manever predstavlja tretji del neformalne serije filmov, ki jo spočenjata Bazično urjenje in Sinajska terenska misija ter sklepa Izstrelek in v kateri se Wiseman posveča mehanizmom delovanja ameriške vojske. Na značilno metodičen, vzdržan in obenem pronicljiv način Wiseman tokrat spremlja ameriško pehotno in tankovsko četo, ki se v Zahodni Evropi udeležuje vsakoletnih jesenskih manevrov zveze NATO. Namen vojaške igrice je ugotoviti, kako hitro in učinkovito lahko ameriške okrepitve priskočijo na pomoč enotam zveze NATO v Evropi, če bi tam prišlo do spopada z vojskami Varšavskega pakta. Vse faze namišljene vojaške operacije, od defenzive do ofenzive, od hipotetične zmage do možnih izgub, spremljamo izključno iz perspektive običajnih vojakov.

21:15 Model, Frederick Wiseman, ZDA, 1980, 16mm, čb, 129', bp

V dokumentarcu Model Wiseman odgovarja na vprašanje, kakšen je dejanski vsakdan moških in ženskih modelov pri delu za televizijske reklame in modne revije, pri fotografiranju za naslovnice revij, pri oglaševanju oblačil in avtomobilov. Modele opazujemo v garderobah in fotografskih studiih, poslušamo njihove intervjuje s potencialnimi delodajalci in pogovore z agenti in asistenti. Na videz plehka in banalna tema se zlagoma pregnete v kompleksno fresko prepleta mode, posla in fantazije. Wiseman, kot vedno, ne obsoja in ne ocenjuje, končna interpretacija videnega je prepuščena izključno gledalcu, ki mu je tokrat ponujen vpogled v zakulisje neke dobesedne kulise.

 

Kinodvor:

19:00 Randevu s francoskim filmom / Festival frankofonskega filma

Terezina krivda (Thérèse Desqueyroux), Claude Miller, Francija, 2012, DCP, 110'

Zadnji film Clauda Millerja je pretanjena priredba istoimenske klasike Françoisa Mauriaca o svobodomiselni ženski (Audrey Tautou), ki jo zadušljiv zakon s tradicionalnim podeželskim posestnikom privede do skrajnega dejanja. Uradni zaključni film lanskoletnega festivala v Cannesu.

21:00 Festival frankofonskega filma: Daleč za griči (După dealuri), Cristian Mungiu, Romunija, 2012, DCP, 152'

S slovenskimi in francoskimi podnapisi.

Nenavadno ljubezensko zgodbo, postavljeno v odmaknjen samostan, je navdahnil primer eksorcizma, ki je pred nekaj leti polnil stolpce romunskih časopisov. Daleč za griči je po besedah avtorja film »o ljubezni in svobodni volji, o napakah, storjenih v imenu vere, in o najhujšem grehu izmed vseh: grehu brezbrižnosti«. Režiser, dobitnik zlate palme za 4 mesece, 3 tedne in 2 dneva, je v Cannesu tokrat slavil z nagradami za najboljši scenarij in najboljši igralki.

Mala dvorana:

17:00 Kinobalon: Ernest in Celestina (Ernest et Célestine), Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier, Francija, Belgija, Luksemburg, 2012, DCP, 79', 6+, sinhroniziran v slovenščino

Vizualno izvirna pripoved o večnih vrednotah in dobrosrčnosti, za gledalce vseh generacij.

20:30 Mea maxima culpa: molk v božji hiši (Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God), Alex Gibney, ZDA, 2012, DigiBeta, 107'

Priznani dokumentarist in oskarjev nagrajenec Alex Gibney (Gonzo: Življenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona, Casino Jack in Združene države denarja) z detektivsko vnemo raziskuje občutljivo temo pedofilije v katoliški cerkvi. Mea maxima culpa: molk v božji hiši ni kritika katoliške vere, ampak ostra obsodba institucije, ki je izoblikovala mehanizme sistematičnega prikrivanja teh zločinov.

 

Kino Komuna ob 18:00 in 21:00:

Lincoln (Lincoln), zgodovinska biografska drama, Steven Spielberg, ZDA, Indija, 2012, 150'