DNEVNI DEL

 

.: 1 :.

POGOVORI IN SREČANJA

 

Filozofska fakulteta // ves dan začenši ob 10.00 // Sejem akademske knjige Liber.ac 2025

Sejem akademske knjige Liber.ac je zasnovan kot javna prireditev s spremljevalnim programom, s katero se v slovenskem prostoru uveljavlja nov tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja novo kulturno in komunikacijsko središče. Sejem povezuje različne akterje s področja produkcije in promocije akademske knjige od univerzitetnih založb in knjigarn do univerzitetnih knjižnic. Opozarja na raznolikost in visoko kvaliteto slovenskega akademskega založništva, najnovejše dosežke znanosti in interdisciplinarne razvojne usmeritve v visokem šolstvu. Obenem poskuša akademsko knjigo približati širši zainteresirani javnosti, študentom in dijakom, ki se odločajo o izbiri študija, pa tudi tistim, ki se v okviru vseživljenjskega izobraževanja odločajo za univerzitetno izobrazbo.

PROGRAM: 

10.00 Deklice z vžigalicami     

Pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je svoje življenje posvetila zaščiti najranljivejših – otrok, žrtev nasilja. Svojo poklicno pot je začela kot pravnica, nadaljevala kot tožilka in vrhovna državna tožilka, v letih 2013–2019 pa je kot varuhinja človekovih pravic soustvarjala pravni in etični okvir za zaščito človekovih pravic v Sloveniji.

11.30 Od dublinskih predmestij do Nadiških dolin in islandskih vasi: Pogovor z Alino Bezlaj, Tino Ivnik in Ano Svetel

Gostje pogovora so kulturne antropologinje mlajše generacije, ki so nedavno izdale svoje prve znanstvene monografije, temelječe na klasičnih etnografskih raziskavah v izbranih skupnostih. Alina Bezlaj je preučevala urbano regeneracijo dublinske delavske soseske, Tina Ivnik se je osredinjala na preobrazbe kulturne krajine Nadiških dolin, Ana Svetel pa je raziskovala vloge svetlobe, teme, vremena in letnih časov na severovzhodni Islandiji.

12.30 Skodelica (ali dve) kave na dan odžene čemernost stran    

Kaj je kava, od kod izvira, kako je osvojila in zasvojila ves svet ter kaj imajo pri tem opraviti koze, boste izvedeli v pogovoru z Božidarjem Jezernikom, avtorjem knjige Kava, čarobni napoj (Modrijan, 2012), in cukrčkom Matejo Gaber, ki bo navrgla kakšno anekdoto. Pogovor bo moderirala in v kavno usedlino (po)gledala kavopivka Đurđa Strsoglavec.

14.00 Cockta, pijača naše in vaše mladosti ali kako nastaja kolektivni spomin        

V komunikativno zasnovanem predavanju bomo na kulturno dediščino Slovencev pogledali še z nekoliko drugačne perspektive: zakaj se nekatere blagovne znamke, filmski liki, športni junaki ali prehrambni izdelki tako močno vtisnejo v naš kolektivni in kulturni spomin? Kaj vzbuja nostalgijo, kaj postane del naše (kulturne) identitete? Predavanje je namenjeno vsem, ki želijo odkriti, kako se ustvarja kolektivni spomin – ter hkrati podoživeti okuse, simbole in junake, ki so nepogrešljiv del naše dediščine.

15.00 Črka kot podoba. Najbolje bereš tisto, kar bereš največ. Otvoritev razstave ALUO v Knjigarni FF

Projekt pri predmetu Tipografija II; mentor: prof. Domen Fras.

15.00 Alojzija Zupan Sosič: Berem pesmi

Ona ima pred spanjem še malo časa. Cel dan je študirala, veliko presedela pred računalnikom. On je zvečer najbolj tesnoben. Služba ga utesnjuje, poleg tega pa mu prav nič ne ustreza današnja družba hektičnosti, hitrosti in površinskosti. Ona in on, vsak na svojem koncu v tem večeru, vzameta v roke pesniško zbirko in začneta brati. Vas zanima, kako se jima odpirajo novi svetovi? O tem, kaj se dogaja v nas, ko beremo pesmi, nas pouči znanstvena monografija Alojzije Zupan Sosič, literarne teoretičarke, literarne zgodovinarke in pesnice, s preprostim naslovom Berem pesmi (2025).

16.00 O etik(et)i književnega prevajanja

Kakšen odnos goji sodobno založništvo do književnoprevajalske dediščine? Kako ravnati s starejšimi prevodi? Ali je in v kolikšni meri je dopustno »popravljanje« preteklih del, zlasti književno-prevodnih klasikov, ki uporabljajo izraze, ki danes veljajo za družbeno neobčutljive. V pogovoru se bomo dotaknili vprašanja družbeno občutljivostnega urejanja in branja besedil (t. i. »sensitivity reading«), politične korektnosti ter posegov v avtorsko svobodo prevajalca in njegove moralne pravice. Gostje pogovora bodo: preučevalec knjižnih študij, pisatelj in urednik dr. Andrej Blatnik, literarna zgodovinarka in prevajalka dr. Seta Knop ter literarna kritičarka in urednica Ana Geršak. Pogovor bo povezovala literarna kritičarka, prevajalka in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič.

17.00 Razstavljanje sporne kulturne dediščine

Nova knjiga Alenke Pirman Razstavljanje sporne kulturne dediščine: sodelovanje umetnikov in muzejev preči polji umetnosti in dediščine. Avtorica sodelovanja umetnikov in muzejev omeji na njihov skupni medij, na razstave, ki jih obravnava primerjalno. Razdela različno hierarhizirane sodelovalne odnose med umetniki in muzealci ter razčleni različne modele sodelovanja glede na razlike v izkoriščanju izjavljalnih položajev.

Blaž Bajič je docent za področje kulturne antropologije in raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področji urbane antropologije, antropologije umetnosti, estetizacije okolja in antropologije čutov. Objavlja v domači in tuji znanstveni periodiki. Trenutno predseduje Slovenskemu etnološkemu in antropološkemu združenju Kula.

19.00 Koncert mešanega pevskega zbora Musica viva Kranj – Primskovo

Mešani pevski zbor Musica viva s Primskovega pri Kranju deluje nepretrgoma že vse od januarja 1946. Trenutno v zboru poje 27 pevk in pevcev. Druži jih mnogo stvari, najmočnejša pa je ljubezen do lepe zborovske pesmi. Zbor ima v svojem repertoarju širok nabor ljudskih, umetnih in sakralnih pesmi iz slovenske zborovske tradicije, vsako leto pa doda nekaj skladb iz evropske zborovske in operne tradicije.

Zadnjih osem let zbor uspešno vodi harfist, dirigent in skladatelj Jan Gorjanc Daniso, ki v pevski repertoar zbora prispeva tudi svoje skladbe ali zborovske priredbe skladb znanih skladateljev. Zbor se bo v letu dediščine na Filozofski fakulteti predstavil z izborom pesmi iz slovenske zborovske zakladnice.

 

 

Galerija P74 // 12.00 // Izid nove knjige umetnika Matjaža Hanžka

Po odprtju razstav Matjaža Hanžka Nekaj vse drugega (Včasih me zamika, da bi odšel) in Norec na hribu (Brez besed) Tadeja Pogačarja v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu vas vljudno vabimo na pogovor ob izidu nove knjige vilice so obrnjene navzgor ali navzdol, v sredo, 26. marca 2025, ob 12.00 uri v Galerijo P74, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana.

Knjigo je oblikovala Eva Jera Hanžek, daljše strokovno besedilo o njegovem ustvarjanju pa je prispevala Lilijana Stepančič. Izdal jo je Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

 

 

 

.: 2 :.

KINO

 

Dvorana Kinodvora // 15.45 // Maria

September 1977. Maria Callas ima 53 let in že več kot štiri leta ni nastopila pred občinstvom. Svoje zadnje dni preživlja v razkošnem pariškem stanovanju, kjer ji družbo delata le zvesta gospodinja Bruna in butler Ferruccio. Tavajoča med preteklostjo in sedanjostjo upa, da bo znova našla svoj glas in se vrnila na oder …

Čilski režiser Pablo Larraín se po filmih o Jacqueline Kennedy (Jackie) in princesi Diani (Spencer) vrača s tretjim delom neuradne trilogije o slavnih, tragičnih ženskah 20. stoletja. Film si zamišlja zadnji teden v življenju legendarne operne dive, ko se je spopadala z vse bolj zabrisanimi mejami med čaščeno ‘La Callas’ in ranljivo, krhko Mario.

 

 

 

---

 

VEČERNI DEL

 

.: 1 :.

GLASBA

 

Gala hala // 20.00 // BLU.SINE

Blu.Sine proslavljajo in predstavljajo izid svoje tretje plošče Tree v razširjeni obliki na vinilu. Potopite se z njimi v melanholično introspektivno mešanico trip-hopa, downtempa, alternative in še česa.

Od svojih začetkov, pred kakimi petnajst leti, so Blu.Sine v samozaložbi nanizali tri »studijske« albume: Can you hear in color? (2014), 10 (2019) in Tree (2023). Pod vplivom nastopa na Izštekanih v letu 2020 so na svoji zadnji plošči uporabili več akustike in klasičnih inštrumentov, ki jih od takrat priložnostno vključujejo tudi na nastopih v živo. Tako se jim bosta tudi v Gala Hali na odru pridružila Žan Florjanc na trobenti in Tomaž Šinigoj na violini. Pričakujte pester nabor komadov iz vseh »modrih« obdobij in še kakšno zvočno presenečenje.

Za ogrevanje bodo poskrbeli Rikki Neon. Rikki Neon posluša poletne šonge za influenserje. Rad bi skenslal puf in poiskal obnovljivi vir ljubezni. Bere bundesliga magazin, njegov brivnik dela na štirifazn tok. Bele glave in lepe face radirajo njegov spomin. Rikki Neon je rokenrol brez težkih besed.

Vstopnina: 12 €

 

 

 

.: 2 :.

POGOVORI

 

PLAC // 18.00 // Fragmenti mirovnih iniciativ v postjugoslovanskem prostoru - Letnik predavanj IDŠ

 

 

Ljubljana Konzorcij // 18.00 // Med vrsticami: V poklon Ančki Gošnik Godec

O izjemnih življenjskih dosežkih Ančke Gošnik Godec z uredniško in oblikovalsko ekipo Mladinske knjige.

 

 

 

.: 3 :.

KINO

 

Dvorana Kinodvora // 18.20 // Edina zemlja

Palestinski aktivist Basel Adra že več let snema, kako izraelski okupatorji uničujejo vasi v njegovi domači regiji Masafer Yatta. Med bojem za ohranitev svoje skupnosti splete nepričakovano zavezništvo z izraelskim novinarjem Yuvalom Abrahamom ...

 

 

Dvorana Kinodvora // 20.30 // Queer

Ciudad de México, petdeseta leta. William Lee živi samotno življenje sredi majhne skupnosti ameriških izseljencev. Postopa po ulicah, obiskuje gejevske bare in uživa vse prepovedane substance, ki mu pridejo pod roke. Ko nekega dne na ulici opazi mladega, enigmatičnega Eugena Allertona, se vanj na mah zaljubi. Skupaj se podata na odisejado, ki ju v iskanju skrivnostne droge popelje vse do ekvadorske džungle …

Daniel Craig kot alter ego Williama S. Burroughsa v čutnem, z romantičnim hrepenenjem in psihedeličnimi drogami prepojenem filmu, ki ga je Luca Guadagnino (Pokliči me po svojem imenu, Izzivalci) posnel po nedokončanem, avtobiografsko navdahnjenem romanu ikoničnega beatnika.

 

 

Slovenska Kinoteka // 18.00 // Ru

Ru, posnet po romanu Kim Thúy, ki je prejel nagrado kanadske generalne guvernerke, pripoveduje zgodbo o napornem potovanju bogate družine, ki je po padcu Sajgona leta 1975 pobegnila iz Vietnama, potem pa živela v begunskem taborišču v Maleziji, preden je pristala v Quebecu. Filmska priredba sledi dogodkom skozi oči hčere, ki skuša razumeti svoje novo frankofonsko življenje, medtem ko se povsem zaveda grozot, ki so jim z družino ubežali.

 

 

Slovenska Kinoteka // 21.00 // Hellstromova kronika

Entomolog dr. Nils Hellstrom je predmet posmeha v znanstvenih krogih. Kot nekakšen novodobni Nostradamus pridiga o koncu sveta, ki ga bodo preživele samo žuželke, ta osupljiva, genialna in smrtonosna bitja, ki so bila prva tu in imajo 300 milijonov let prednosti pred nami. Katastrofičen naravni dokumentarec, apokaliptična ekološka grozljivka ali gola potegavščina? Kakorkoli že, kultna Hellstromova kronika si je z izjemno fotografijo žuželčjega sveta in nelagodno mešanico dejstev, daljnovidnosti in paranoje prislužila oskarja za najboljši dokumentarni film.