Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu:

17:00 Cirkuške delavnice, brezpalčna udeležba.

 

Jalla jalla ob 21:00: Radio Defonija: rola Micelij

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: iLLBiLLY HiTEC (Berlin) - je duo iz Berlina, ki meša reggae in elektroniko, s pridihi duba, breakbeata, hip-hop-a in jungla. Tokratni nastop bo zajemal elektronske zvoke, beate in sample iz reggae klasik, vsemu temu pa primešata še vokale in tako ustvarita unikatno predstavo.

 

Glasba izven:

 

Etno Klub ZLATI ZOB ob 20:00: Pianistka Maja Tajnšek in tenorist Andrej Ažman

Repertoar je izjemno širok in obsega poleg slovenskih samospevov tudi izbrane operne arije, popularne evergreene, italijanske canzone in napolitanske pesmi.

Vstopnina: 5 € KONZ. & KLOBUK prispevek

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

SNG Drama ob 19:30: Mati

Brechtov najdaljši učni komad Mati je mala šola komunistične revolucije, nekakšen abecednik marksizma za ljudske množice. Skozi lik Pelageje Vlasove, ki jo skrb za sina preobrazi iz skromne gospodinje v prvoborko proletarske emancipacije, se v štirinajstih dokumentarnih prizorih izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti. Ker smo pri nas revolucijo že davno tega soglasno pokopali, hkrati pa jo v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih, bo uprizoritev preverila, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos na obresti.

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Za narodov blagor, Ivan Cankar v režiji: Jureta Novaka

O Ivanu Cankarju in njegovem Blagru

Mirno lahko rečemo, da je Ivan Cankar eden največjih slovenskih dramatikov, kljub temu da je njegov prozni opus precej obsežnejši od dramskega. Bistveno je namreč, da je ravno Cankar doprinesel k temu, da je slovenska dramatika stopila v korak z evropsko dramatiko, se pravi dramatiko moderne. Bratu Karlu je v mnogo citiranem pismu 14. novembra 1899 pisal: "Na tem polju moram doseči, kar sem se namenil; moram napraviti nekaj mojstrskega, četudi napredujem v dramatiki presneto počasi, to nič ne de. Jaz mislim, da je ravno tukaj moj talent in moja moč."

Sicer je dejstvo, da je Cankarjev Za narodov blagor letošnje leto obvezno maturantsko čtivo in zato pravzaprav ni nobena skrivnost, zakaj je ravno letos na programu Šentjakobskega gledališča, toda stanje na domačem političnem dogajališču se je letošnjo jesen zasukalo v smer, ki ponuja gledalcem – pa naj bodo to gimnazijci, njihove učiteljice, abonenti ali naključni zainteresirani – povsem sveže ozadje za razumevanje te komedije. Naj se sliši še tako zlajnano: potrdila se je prav njena aktualnost in hkrati Cankarjeva trditev, da ni pisal samo o političnih zdrahah svojega časa s konkretnimi imeni v mislih, kot so mu takrat očitali nekateri sodobniki.

Cilj in smisel dramatike je, da se jo uprizarja. Cankarjev Blagor je imel že na samem začetku pri tem nemalo težav, če spomnimo na Krpanovo kobilo, Cankarjevo polemiko z Govekarjem, ki je bil v začetku prejšnjega stoletja gledališki ravnatelj osrednjega in takrat edinega slovenskega gledališča v Ljubljani. Komedijo so tedanji mestni veljaki brali kot napad na njihovo integriteto. Ravno integriteta politike – v kolikor je o njej sploh možno govoriti – je namreč osrednja tema tega besedila, napisanega leta 1900.

 

MGL ob 20:00: Ukročena trmoglavka

V Padovi živi bogati plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki: starejša, Katarina, slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša, Bianka, pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

Shakespearologi se ne morejo zediniti glede letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.

 

KUD Franceta Prešerna ob 20:00: Sodelovanja - Dramska skupina Kortekst: V tej sobi

Predstava V tej sobi je avtorsko delo Davida Zupančiča, ki so ga na oder postavili študenti in študentke medicine, člani dramske skupine Kortekst.

Vstopnina 3 €.

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: IMPROVIZIJA, Senzacija presežnega kiča

Voditelja: Ana Marija Mitič in Igor Bračič

Improvizatorji: Bor Klemenc Mencin, Boštjan Gorenc - Pižama, Dušan Tomić, Eva Smrekar, Julija Ovsec, Maja Trampuš, Matic Kozina, Mira Petek, Nina Košorok, Peter Frankl, Sara Šoukal, Teja Bitenc, Tim Kern, Tomaž Lapajne Dekleva, Vanči Žorž

Glasbeniki: Goran Završnik (vodstvo, klaviature), Blaž Celarec (bobni, tolkala), Igor Leonardi (kitara), Matjaž Ugovšek (bas), Rok Šinkovec (klaviature)

Poročevalec iz zaodrja: Nejc Simšič

Predstavniki občinstva: Jan Hrušovar, Petra Ajdovec, Rok Bohinc in Vid Sodnik

Scenografija in vizualna podoba predstave: Boštjan Štorman

Video: Jan Žavbi

Kostumografija: Janeta Čoh

Tehnična pomoč: Matej Kolenc, Miha Možina, Sara Šoukal, Uroš Žuraj

Senzacija presežnega kiča – glamurozni voditeljski par, spontane popevke, drame v zakulisju! Improvizija 2013 tudi letos obljublja še več zabave in pompoznosti – tokrat s slovenskim »žmohtom«!

Improvizija je gledališko-glasbena parodija blišča in bede, kot jo pooseblja Evrovizija. Parada pompoznosti in kiča. Stilsko povsem raznovrstne zasedbe se potegujejo za naslov zmagovalne popevke Improvizije 2013. Besedilo in glasba sta prepuščena trenutnemu navdihu, naslove popevk pa določi občinstvo. Parodijo izbora evrovizijske popevke povezuje nepozabno glamurozen, briljantno uigran in s šalami oborožen voditeljski par. Zmagovalno pesem Improvizije s »televotingom« izbere aktivno udeleženo občinstvo, razdeljeno v regije Evrope. Letos bo najbolj kičasto-zabavno tekmovanje pri nas obarvano s samo slovenskimi žanri!

14, 17, 20, 23 (VIP), 10* EUR

 

Foerster bar ob 21:00: Večer stand-up komedije v Foerster baru 16: nov material in odprt mikrofon

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 18:00: Dr. Vlado Kotnik - Wagner in njegovo občinstvo

Predavanje bo obelodanilo nekaj elementov zgodovinske, družbene, kulturne, ceremonialne in ideološke konstitucije Wagnerjevega oziroma wagnerjanskega občinstva, ki je reformističnega skladatelja povzdignilo na piedestal nemške visoke kulture.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

19:00 Večer SFA/In memoriam: Janez Marinšek

Figov list, Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1971, video (posneto na 16mm), barvni, 5'53''

Utrujeni kipi, Janez Marinšek, Slovenija, 1972, video (posneto na 16mm), barvni, 2'

Maja, Janez Marinšek, Slovenija, 1972, video (posneto na 8mm), 0'50''

Telematerija, Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 9'32''

Študent, Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 10'

Prehitevanje, Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 9'

Gor, Janez Marinšek, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 9'54''

Sneguljčica 2002 ali »99%«, Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 7'

Gremo v raj, Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 10'

21:00 Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul

Strah, Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 100'

Ljubljana, leto 1895. Franc (Ljuba Tadić) se s skupino žensk vrne v Ljubljano, kjer kupi razkošno opremljeno hišo in v njej odpre javno hišo. Mestna gospoda in tujci se takoj vživijo v findesieclovsko vzdušje razvrata in dekadence, Franc pa se zagleda v mlado in neizkušeno hišno pomočnico Ano (Milena Zupančič), ta pa svojo prihodnost vidi v mladem Missonu (Radko Polič). V izbruhu strasti, ki ga dopolni veliki ljubljanski potres, Franc zadavi Aninega izbranca. Matul za film pripravi razkošno scenografijo, ki jo dopolnjuje natančna kostumografija Alenke Bartl in mehka svetloba direktorja fotografije Tomislava Pinterja. Zlata arena za scenografijo v Pulju.

V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

18:45 Holy Motors, Léos Carax, Francija/Nemčija, 2012, 35 mm, 115'

Devet za ceno enega! Holy Motors je 'film atrakcije', v katerem devetnajsto stoletje sreča enaindvajseto. Ekstravaganten. Blazen. Fantastičen. Edinstven. Nezaslišan. Cinefilski. Slavospev in hkrati rekviem mehaničnemu svetu. Da ne bo pomote: zadnji film Léosa Caraxa lahko doživite le v kinu.

21:00 Volovska glava (Rundskop), Michaël R. Roskam, Belgija, 2011, blu-ray, 129'

K mlademu kmetu Jackyju Vanmarsenillu pristopi veterinar s ponudbo za sumljivo kupčijo z zloglasnim trgovcem z govedino. A umor lokalnega detektiva in nepričakovano soočenje s skrivnostjo iz Jackyjeve preteklosti sprožita niz dogodkov z nepredvidljivimi tragičnimi posledicami.

Volovska glava je gangsterska tragedija o usodi in izgubljeni nedolžnosti, postavljena v mračni svet 'hormonske mafije'. Prvenec, navdahnjen z resničnimi dogodki, zaznamuje izjemen nastop vzhajajoče zvezde Matthiasa Schoenaertsa (Rja in kost). Nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film 2012.

Mala dvorana ob 20:00:

Nekoč je bila dežela pridnih, Urša Menart, Slovenija, 2012, HDcam, 78'

V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete.

 

Kino Komuna:

18:30 Ljubezen (Amour), drama, Michael Haneke, Francija, Nemčija, Avstrija, 2012, 127'

21:00 Ljubezen (Amour), drama, Michael Haneke, Francija, Nemčija, Avstrija, 2012, 127'