LIterarno

Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 17:00: PANK PONG >> Dirty old punx playing ping pong :) Rekreativno športanje za nešportnike.

 

Menza pri Koritu & A-Infoshop 18:30: veganski kuharski večeri
Skupnostni dogodek: pokrita alternativna tržnica, izmenjava semen & veganska večerja /// Zadruga Urbana nadaljuje s skupnostnimi dogodki na Metelkovi: Alternativna tržnica, otroški kotiček in veganska večerja v Menzi pri koritu. Tokrat s poudarkom na izmenjavi semen pred začetkom sezone.

 

Galerija Alkatraz ob 20:00: Vabljene_i na otvoritev skupinske razstave "Éden, dva, ... pet (kosmatih) predlogov za boljši jutri", v torek, 12. februarja 2019, ob 20:00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstavljajo: Lea Culetto, Asiana Jurca Avci, Tatiana Kocmur, Nika Lapkovski, Teodora Švet. Kuratorica: Ana Grobler.

 

Muska izven:

 

Cankarjev dom:

Gallusova dvorana ob 19:30: Baptiste-Florian Marle-Ouvrard, orgle

Prostranstva improvizacije

Program:
Johann S. Bach, Preludij in fuga v e-molu, BWV 548
Jehan Alain, Trije plesi za orgle
Igor Stravinski, Petruška, odlomki iz suite (Peklenski ples, Uspavanka, Finale)
Improvizacije

Francoski organist mlajše generacije Baptiste-Florian Marle-Ouvrard se uvršča v sam vrh svetovne orgelske poustvarjalnosti. Večkratni nagrajenec prestižnih mednarodnih tekmovanj v improvizaciji danes deluje kot organist znamenite gotske cerkve svetega Evstahija v Parizu (z največjimi orglami v Franciji) in se posveča pedagoškemu delu. Obenem intenzivno koncertira po Evropi, ZDA in drugod po svetu, preizkuša pa se tudi kot skladatelj. Redno sodeluje s francoskimi kinematografi, saj mu je spremljanje nemih filmov z orglami v posebno zadovoljstvo.

Glasbenik obvladuje raznovrsten in širok repertoar, ki sega od orgelske klasike različnih slogovnih obdobij do transkripcij simfoničnih del, veliko pozornosti pa namenja umetnosti improvizacije, znotraj katere dokazuje svojo virtuoznost. Orgle drzno druži tudi z drugimi oblikami umetniškega izraza, kot so ples, elektronska glasba, grafika.

Baptiste-Florian Marle-Ouvrard je organist edinstvenega sloga s prirojenim mojstrstvom improvizacije. Občinstvo in strokovno javnost navdušuje z vedno novimi idejami, ki premikajo ustaljene okvire interpretacij.

Vstopnina: 12, 15, 17, 19, 10* EUR

Klub CD ob 20:00: Ikue Mori (The Stone Series in Cankarjevi torki)

Kurator John Zorn
Vsestranska glasbena umetnica Ikue Mori, ki jo med drugim slišimo na več kot petdesetih delih Johna Zorna in v skoraj vseh njegovih večjih zasedbah, se je preselila iz rojstnega Tokia v New York leta 1977. Začela je igrati s sodobnimi bobni in kmalu postala članica zasedbe DNA z Artom Lindsayem in Timom Wrightom. DNA je užival legendarni kultni status, hkrati pa ustvaril novo blagovno znamko radikalnih ritmov in disonantnih zvokov, ki so za vedno spremenili obraz rockovske glasbe. Sredi osemdesetih let je Ikue začela uporabljati elektronske bobne v neverjetnem kontekstu improvizirane glasbe. V devetdesetih je sodelovala s številnimi improvizatorji po vseh ZDA, Evropi in Aziji, hkrati pa nadaljevala produciranje in snemanje svoje glasbe. Leta 2000 je Ikue začela uporabljati prenosni računalnik, da bi razširila svojo izraznost zvoka. Še dandanes velja za vizionarko, ki ji v minimalističnem slogu uspe oblikovati najbolj presenetljiva glasbena soočenja s koncertnim občinstvom. Njen solo nastop na najvidnejšem ameriškem festivalu Big Ears v Knoxvillu 2018 je osupnil staro in mlado ter jo postavil na piedestal v konkurenci največjih imen današnje glasbene scene.
Klub CD, 12, 8* EUR
 

Galerija bar Trenutek ob 20:00: Getonka poje o ljubezni

Butični akustični etno

Getonka poje o ljubezni, včasih hudomušno, včasih nagajivo in veselo, včasih globoko in čutno. Pred praznikom zaljubljenih vam bodo v Trenutku ogreli srca. Prisrčno vabljeni! ♥

Getonka poustvarja glasbeno izročilo različnih evropskih tradicij. Njihov repertoar zajema paleto zvrsti, med katerimi najdemo tako sevdah, rembetiko, cigansko glasbo, starogradske pesmi, kot tudi pesmi s pridihom renesančne Italije in Španije.

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Marzella

Sozvočja sveta

Marzia Celii

Ella Malherbe

Švicarsko-irsko-italijanski folk rock duet Marzella smo imeli priložnost slišati na letošnjem Floating festivalu na Gradu Snežnik. Dekleti, ki prijateljujeta in skupaj ustvarjata že iz otroških dni sta študirali glasbo na British and Irish Institute of Modern Music (2012 -2016).


Trenutno sta na turneji, na kateri izjemno uspešno promovirata svojo glasbo na številnih festivalih po svetu (The Great Escape Festival, Cambridge Folk Festival,Black Deer Festival itd). Kot gostji Kauč festivala se ponovno mudita v Sloveniji.

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Mali oder LGL ob 18:00: Mali princ

Mojstrovino francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exupérya je za oder priredila Jera Ivanc, končni uprizoritveni tekst pa je delo Yulie Roschina in Staše Prah.
Avtorska interpretacija zgodbe o Malem princu izhaja iz življenja Exupéryjeve žene in njenih spominov (Consuelo de Saint - Exupéry – Spomini rože, ljubezenska zgodba o avtorju Malega princa). Iz prostrane puščave in različnih planetov se preseli v intimni odnos med moškim in žensko, ki se skozi prizore z Vrtnico, Kačo in Lisico, prek katerih naslovni junak odrašča in odpira srce, približujeta drug k drugemu in vsak k sebi. Neskončno si želita bližine, hrepenita po skupnem trenutku in žrtvujeta vse, da bi se lahko skupaj postarala. Mali princ je le še metafora za njuno potovanje, ki se kot kader filma noir pred gledalci izlušči kot pesem o ljubezni. 

Vstopnina: 5.00 €

 

Gledališče Glej ob 19:00: Opijske ladje

Čaj za pet: Opijske ladje je vizualni esej, ki združuje poslikano keramiko in pripovedovanje. Osrednji del projekta je pet ročno poslikanih čajnih setov za kitajski čajni obred, ki prikazujejo zgodovino trgovine z opijem in čajem v 2. pol 18. in 19. stoletju na Kitajskem. Delo Čaj za pet pa nastane šele v obliki kitajskega čajnega obreda, v katerem avtorica pripoveduje pozabljene zgodbe iz zgodovine sanj o Kitajski. V pripovedih opijskih ladij pa se ne skrivajo le zgodbe o konfliktih, kolonizaciji in razvoju kapitalizma, temveč iz njih vznika razmislek o globokih posledicah trgovine s čajem in opijem na današnji čas.

Peformans Čaj za pet. Opijske ladje Neja Tomšič izvaja od leta 2017. Gostoval je že v 11 državah.

Projekt se je leta 2018 razvil v umetniško knjigo z naslovom Opijske ladje, ki je izšla pri založbi Rostfrei in prejela nagrado za najboljšo knjigo umetnika v letih 2017/2018 in nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najlepše oblikovano knjigo v kategoriji knjiga objekt. 

Vstopnina: 10EUR, 7EUR (študenti, upokojenci, dijaki)

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Angel pozabe

Govorci lepenskega dialekta na zvočnih posnetkih: Bredica Županc, Mici Kucher, Klara
Haderlap, Vili Ošina.

Roman Angel pozabe (2011) pesnice in dramaturginje Maje Haderlap z intimno poetičnostjo spregovori o pomenu partizanskega gibanja na avstrijskem Koroškem. Prek delovanja avtoričinega spomina se pred nami izrisujejo pokrajine, skozi katere se preliva čas, ki s pomočjo izkušnje spreminja tako navade v Železni Kapli kot tudi zavest domačinov o lastnem življenju. Izjemen pomen in vrednost Angela pozabe potrjujejo številne nagrade in priznanja, pa tudi ponatisi romana.

 

Dijaški dom Ivana Cankarja ob 20:00: Abonma Micka

Kako nas besedilo Županove Micke nagovarja danes?

Koncept in režija: Kolektiv Abonma (Nika Bezeljak, Miha Horvat, Eva Nina Lampič, Minca Lorenci, Luka Martin Škof, Aleš Zorec)

Nastopajoči: Luka Martin Škof, Eva Nina Lampič, Minca Lorenci, Aleš Zorec

Vstopnina: 6 EUR / 4 EUR

 

- - -

 

RAVNIKAR GALLERY SPACE ob 19:00: Simon Kocjančič: Nikoli ne vem

Umetnik Simon Kocjančič se udejstvuje na področjih risbe, slikarstva, grafike in umetniških fanzinov. Pri slikanju snuje gmoto barv in oblik, kjer nedefinirani ali polprepoznavni motivi nagovarjajo v svoji krhkosti in mikavnih kompozicijah. Deformirane podobe se ne podrejajo prepoznavni logiki, temveč izvabljajo raznolike interpretacije. Odsotnost pripovedi nadomesti občutek, slutnja, možnost vživetja in doživetja. Umetnik pravi, da ga zanima vmesnost med figuraliko in abstrakcijo, kjer s poudarjeno slikarsko potezo in lovljenjem naključij nastane odmik od prikazovanja stvarnosti. Kot izhodišče mu največkrat služijo že obstoječe podobe, včasih je dovolj le spomin ali (pretekli) občutek. Platna naseljujejo bolj ali manj abstrahirane podobe, ki brez teže obremenjevanja fragmente sklenejo v novo celoto, ki ima le malo skupnega z začetnim izhodiščem. Pri tem igrajo pomembno vlogo eksperimentalna raziskovanja, ki niso vezana na vnaprej določen cilj. Umetniku je blizu underground scena, ki se zoprstavlja neizbežnemu in očitnemu, to kljubovalno izbiro pa vpeljuje tako v motive kot v barve, ki stremijo k zabrisanosti in neprepoznavnosti. Že od slikarskih začetkov se poigrava z lastnim mešanjem oljnih barv, kjer se izogiba čistim, primarnim barvam. V zadnjih letih sploh za večje formate uporablja tudi akrilne in stenske barve. Ob določanju odtenkov gledalca spravi v zadrego, ko ta ne ve, ali je nekaj sive, modre ali zelene barve. Včasih ga bolj zanese v smer figuralike in se začnejo kazati obrisi hibridnih grotesknih pošasti, spet drugič v mehko abstrakcijo. Največkrat ulovi uravnotežen vmesen prostor, kjer se intuitivno drsenje čopiča kljub tvegani nejasnosti, vmesnoti in zmedenosti sklene v samosvoje, pristno slikovno polje.

Razstava Nikoli ne vem predstavlja avtorjeva novonastala dela, ki jih je snoval v umirjenem ritmu ruralnega življenja, vstran od mestnega vrveža. Kljub osebni kritičnosti do današnje družbe in relevantnega dogajanja, le – to stežka enoznačno prevaja na platna. Nov val slik tako predstavlja odlagališče misli, pri čemer na nas padeta domačnost in odtujitev hkrati. Umetniku ni nikoli bila blizu ideja, da bi gledalcu povedal, kaj je na sliki in kako jo mora dojeti, saj ga noče prikrajšati za užitek ob iskanju in tvorjenju pomenov. Ob pogledu na platna bo tako morda končni sklep isti kot je začetni oris poti: nikoli ne vem.

Simon Kocjančič (1979) je aktiven na področjih slikarstva, risbe, grafike, fotografije in umetniških fanzinov. Študiral je slikarstvo na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Leta 2007 je diplomiral pri doc. Tanji Mastnak in doc. Daretu Birsi. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, med drugim v galeriji Alkatraz, Hiši kulture v Pivki, Galeriji P74, MGLC-ju in v galeriji Neurotitan v Berlinu. Živi in ustvarja v Truškah pri Kopru.

Brez vstopnine

 

Galerija Fotografija ob 19:00: Tanja Lažetić - 5 rož 8 fotografij

Fotografska razstava

Vabljeni na otvoritev fotografske razstave Tanje Lažetić, ki bo v Galeriji Fotografiji v torek, 12. 2. 2019 ob 19.00.

Rada opazujem odpiranje popkov. Čakam tisti poseben trenutek, ko je cvet popolnoma odprt. Takrat jih fotografiram. Umetne so, čeprav rastejo in se razvijajo, zato iščem pravo barvo tega kar vidim. Tudi popke fotografiram, ampak ne sušenja in gnitja, ker okrasne rože niso bile narejene zato, da bi se postarale. – T. L.

V umetnostni zgodovini skorajda ne poznamo motiva, ki bi bil tolikokrat in na toliko načinov upodobljen, interpretiran in diskutiran, kot cvetje. Rože so nosilke najrazličnejših simbolov in pomenov, katerih razpon sega vse od antičnih mitov Narcisa in Dafne, krščanskih interpretacij rož kot simbolov kreposti in svetopisemskih zgodb, ter romantične literature 19. stoletja in intenzivnih asociacij z ljubeznijo in lepoto. Zaradi svoje zgodovinske vloge v umetnosti so rože tako močen semiotični znak, upodobitev cvetja pa je tako nasičena s kulturnozgodovinskimi pomeni, da se ob pogledu na njihovo podobo nevtralnost popolnoma izmakne in naša percepcija upodobljenega je hote ali nehote prežeta z asociativnimi pomeni. Tega se umetnica Tanja Lažetić dobro zaveda, zato v svojo serijo fotografij 5 rož 8 fotografij vpelje sodobne problematike, preigrava pretekle konotacije cvetja in jih umešča v čas sodobnosti.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška:

Kamera ob 19:00: Dalea Kovačec: UNTIL THE END OF MEMORY*

cikel samostojnih razstav

Until the End of Memory jemlje posnetke vsakdanjih, osebnih dogodkov ljudi s celega sveta, javno deljene na družbenih omrežjih za material razmisleka o vplivu sodobnih elektronskih tehnologij na percepcijo in avtobiografski ter kolektivni spomin. Projekt med drugim odpira vprašanji, kako se digitalna družba spominja same sebe, ko čas, dogodki in spomin postanejo stvar tehnične (re)produkcije, ter kakšne modalitete kolektivnega in osebnega takšen arhiv omogoča.

Dalea Kovačec (1993) trenutno zaključuje podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). V študijskem letu 2016/2017 je za serijo del v različnih medijih prejela nagrado ALUO. V sklopu študijske izmenjave je obiskovala Akademijo za likovno umetnost v Varšavi. V umetniški praksi jo zanima človeška percepcija; trenutno se ukvarja predvsem z vprašanji, vezanimi na področje spomina. Samostojno se je predstavila z razstavo Altered Diaries v DobriVagi (2018), sodelovala pa je tudi na več skupinskih razstavah in festivalih v tujini ter doma, med drugim na: Guest Performances v galeriji Otwarta Pracownia v Krakovu (2018), So-delo-vanje v Galeriji Alkatraz (2018), Made in China: Authentic Slovenian Art in Belgium v WARP v Sint-Niklaasu (2018), Svetlobna gverila: Barve (2018), Abstrakcija je na koncu tvoje cone udobja v Galeriji Equrna (2018), Papirologija II v Galeriji Media Nox (2018), Mlada ženska umetnost v Šiški 1. del v GalerijaGallery (2017) in Dvoriščno okno v Galeriji Škuc (2016).

Cikel samostojnih razstav je niz razstavnih projektov v zgornjem preddverju Kina Šiška, ki ga vsako leto pripravlja kurator ali kuratorka mlajše generacije.

Kuratorka: Maja Burja.

vstop prost

Komuna ob 20:00: stripolis – ALAN FORD IN ASTERIX: PODOBE LAGODJA, PODOBE NELAGODJA, predavanje

Dve seriji komičnih stripov, z dokaj različnima pogledoma na človeka in svet, v katerem živi.

Janez Grm bo na tokratnem predavanju skušal ugotoviti, kako tega pogleda ne izražajo le njuni dialogi in zapleti, pač pa tudi vizualna plat. Kaj nam pove upodobitev pojavnega sveta, upodobitev likov, kaj pripovedna tehnika in slog risanja? Katere teme se začnejo porajati po podrobnejšem vpogledu v vizualni svet Alana Forda oziroma Asterixa? Zakaj se likom enega stripa zobje spreminjajo v čekane, likom drugega pa zaoblajo trebuhi? Zakaj se liki enega prisrčno objemajo, liki drugega pa trkajo z glavami? Zakaj so v izložbi Cvetličarne šopi krizantem, na Obelixovi polici pa čelade legionarjev? Zakaj Magnus senči s črtkanjem, zakaj Uderzo posipa slike z detajli? Zakaj pri Alanu Fordu telo razpada na kose, pri Asterixu pa leta v nebo? O vsem tem in še čem na februarskem Stripolisovem predavanju.

Janez Grm je literarni komparativist, pisatelj, ilustrator in ljubitelj stripov.

vstop prost

 

- - -

 

KOŽ ob 18:00: "Naj hudič vzame vse skupaj!": Staroslovansko svetišče ali srednjeveški stolp? - mag. Izidor Janžekovič, predavanje

Neposredno po drugi svetovni vojni so na ptujskem gradu potekala največja arheološka izkopavanja v Jugoslaviji. Odkrili so objekt, ki so ga takrat interpretirali kot staroslovansko svetišče, kasneje pa kot srednjeveški stolp. Sledeč Heraklitovemu načelu "boj je oče vsega in vsemu kralj" so soočena mnenja ene in druge strani. Diskusija je postavljena v okvir povojne gradnje države, ko so zgodovinarji in arheologi pomagali postavljati novo državo na nove temelje.

Izidor Janžekovič je magister zgodovine in arheologije z magisterijem iz Oxforda. 

Brez vstopnine

KOŽ ob 18:00: Matej Krajnc: Swingin’ London v glasbi in besedi, predavanje

Literatura in glasba: Swingin’ London v glasbi in besedi – mag. Matej Krajnc

Glasba in nasploh kultura Londona se je sredi šestdesetih let razmahnila v tolikšni meri, da je London za kratek čas postal središče svetovnega kulturnega dogajanja. Naše tokratno srečanje se osredotoča predvsem na tri glavne glasbene dejavnike, ki so  zaznamovali podobo družbe leta 1967: izid albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band zasedbe The Beatles, album Their Satanic Majesties Request zasedbe The Rolling Stones in prvenec Jimija Hendrixa, ki je takrat deloval v Londonu.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 19:00: Čitalnice: Vsi v šolo

Čitalnice, celoletni cikel pogovorov v organizaciji projekta UDESIN in Kooperative THD vzpostavljajo skupen prostor mišljenja aktualnih družbenih situacij ter novih umetnostnih, političnih in znanstvenih praks.

Tema tokratnega dogodka je izobraževalni sistem.
V današnji družbi je mogoče opaziti spremembo v pogledu na znanje, ki ga učenci osvajajo tekom formalnega izobraževanja in pomen, ki mu ga kot družba pripisujemo. Zdi se, da pomembnost pripisujemo znanju, ki je neposredno uporabno – vse ostalo pa označujemo kot balast. Takšno prepričanje vpliva na vlogo vzgoje in izobraževanja, za katero se zdi, da izgublja svojo temeljno konceptualno utemeljenost.
Glavni namen šole kot institucije je vedno bil vstop posameznikov v abstraktno vednost in prav to se z določenimi zahtevami, npr. pripraviti učence na vseživljenjsko učenje, na prilagodljivost (na trgu delovne sile), postavi pod vprašaj.
Pred kratkim smo spremljali nazoren primer opisanega stanja: Društvo Svet Staršev je na spletu ustvarilo "Peticijo za spremembo šolskega sistema", ki jo je v enem tednu podpisalo več kot 20.000 ljudi. Zahteve zadevajo različna področja delovanja šole, med drugimi zmanjševanje obsega snovi in domačih nalog, vpeljavo opisnega ocenjevanja ter spremembe nacionalnega preverjanja znanja, mature in vpisnih pogojev za srednješolsko in visokošolsko izobraževanje.

Na okrogli mizi bomo, izhajajoč iz treh knjižnih del, podrobneje analizirali opisano dogajanje in vzroke zanj ter govorili o spremembah v dojemanju otroštva in starševstva ter odzivih stroke na tovrstno dogajanje.

Gostje: Zdenko Kodelja, Damijan Štefanc, Tadej Rifel in Matej Trobevšek
Moderator: Mark Jupiter Užmah

Brez vstopnine

 

Slovanska knjižnica ob 19:00: Dr. Vanesa Matajc in Tadej Golob, literarni večer

Na literarni večer smo povabili dr. Vaneso Matajc iz Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani in pisatelja Tadeja Goloba, ki je nedavno izdal svojo drugo kriminalko Leninov park, nadaljevanje uspešnice Jezero. Dogodek, ki je del novega cikla z naslovom Literatura v mestu, bo povezovala Erika Marolt.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Literarno novinarstvo – Ervin H. Milharčič in Leonora Flis (literarni dogodek)

Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe, a je v njih vse res. Kakšno osnovo ima literarno novinarstvo in kam se razvija danes? Več o tem v pogovoru med Ervinom H. Milharčičem in Leonoro Flis.

 

 

Kinoteka: Ob jubileju Emilije Soklič

18:00 Častitljiv jubilej pionirke slovenske filmske produkcije bomo obeležili z razstavo in kratkim sporedom filmov iz Slovenskega filmskega arhiva po njenem izboru.
PROGRAM:
O, Vrba, Marijan Foerster, Slovenija (Kraljevina Jugoslavija), 1940, 35mm, čb, 6'
Slike z Loškega pogorja, Zvone Sintič, Slovenija (Jugoslavija), 1951, 35 mm, čb, 15'
Plamen v dvonožcu, Mako Sajko, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, čb, 12'
Tovariš telefon, France Kosmač, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 35mm, barvni, 12'
Sestra, Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1960, 35mm, čb, 13'
Projekciji filmov sledi pogovor z go. Emilijo Soklič. Ob pogovoru s slavljenko bomo obudili spomine na prva leta Triglav filma ter začetke oblikovanja slovenske filmske tehnične baze.

 

Kinodvor:

17:00 Požiganje (Beoning), Lee Chang-dong / Južna Koreja, Japonska / 2018 / 148'

Kurir Jongsu med dostavljanjem pošiljke naleti na Haemi, dekle, ki je nekoč živelo v njegovi soseščini. Prosi ga, če bi lahko skrbel za njeno mačko, medtem ko bo ona na potovanju v Afriki. Ko se Haemi vrne domov, Jongsuju predstavi Bena, enigmatičnega mladeniča, ki ga je spoznala med potovanjem. Nekega dne Ben Jongsuju razkrije svoj nadvse nenavaden hobi … Film je posnet po kratki zgodbi Harukija Murakamija.

20:00 Kafarnaum (Capharnaüm), Nadine Labaki / Libanon, Francija / 2018 / 120'

Libanonska režiserka Nadine Labaki je z naturščiki, ki na ulicah Bejruta živijo usode svojih likov, ustvarila presunljiv protestni krik zanemarjenih in zlorabljenih otrok, ki v družbi in pred zakonom niso le nevidni, temveč zanju ne obstajajo.

Mala dvorana ob 19:00 in 20:30:

Maria Callas (Maria by Callas), Tom Volf / Francija / 2017 / 113'

Zgodba o izjemni življenjski poti ene največjih opernih div dvajsetega stoletja, povedana izključno z njenimi besedami.