5. 3. 2013 – 16.30

Med čakanjem na Maj, še tale torek...

Mesto Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

Danes jo pripravlja vsestransko izkušena ekipa Stop Harlan iz laboratorija za testiranje na živalih.

 

Jalla Jalla ob 20:00: Otvoritev razstave "PREDBLISKIi"; avtor: Dušan Merklin-Mick

 

Glasba Izven:

 

Klub Daktari ob 18:30: Ana Pepelnik, Andrej Hočevar in Idej

Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka in občasna špikerka na Radiu Študent. Izdala je dve pesniški zbirki(Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo in Utrip oranžnih luči na semaforjih), tretja, naslovljena Cela večnost, pa pri Literaturi izide še letos. Znana je tudi kot članica tria CPG impro.

Andrej Hočevar in Idej: >>Odsotni kijevec<<

Idej je glasbeno-pesniški kolektiv, ki svoje člane pogosto spozna šele na nastopu. Govori se, da poezijo piše striktno na notno črtovje. Napisal je tudi čudovito baročno ljubezensko skladbo, po kateri je dobila ime neka ljubljanska cerkev.

Idej bo tokrat premierno predstavil pesniško-zvočni performans >>Odsotni kijevec<< Andreja Hočevarja. Sodelovali bodo: Andrej Hočevar (poezija, glas), Ana Pepelnik (glas), Boštjan Simon (saksofon), Andraž Jež (kitara), Jan Kostanjevec (harmonij) in Domen Slovinič (odsotni kijevec). Jedro performansa je improvizacijsko branje poezije z inštrumenti in prevajanje besed v zvočno strukturo.

 

Slovenska filharmonija ob 19:30: Ob klavirju

Simona Đonlić & Ermin Tkalec

Spored:

Ludwig van Beethoven: Sonata v E-duru, op. 109

Frédéric Chopin: Nokturno op. 15, št. 1, št. 2

Frédéric Chopin: Balada v F duru, op. 38

Ludwig van Beethoven: Sonata v As-duru, op. 110, št. 31

Franz Liszt: Legenda št. 2, S. 175: "St. François de Paule marchant sur les flots"

Simona Đonlić izhaja iz glasbene družine. Pri petih letih se je vpisala na Glasbeno šolo Ljubljana Vič-Rudnik in že pri desetih letih imela samostojen recital. Sledili so mnogi nastopi in tekmovanja po Sloveniji. Po končani nižji glasbeni šoli je bila eno leto v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva, leta 2008 pa se je vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana v razred prof. Marije Kocijančič. Leta 2010 je maturirala z odliko in bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani, v razred prof. Vladimirja Mlinarića. Od septembra 2011 je pianistka Tria Barcarola, s katerim je dosegla številne uspehe (dve nagradi na tekmovanjih, koncert v Subotici, koncert cikla Mladi virtuozi, koncerta v Romuniji in Budimpešti). Tako je s triom letošnja dobitnica študentske Prešernove nagrade. Svoje umetniško ustvarjanje je izpopolnjevala pri mnogih tujih mojstrih: Lovru Pogoreliću, Oliverju Kernu, Kemalu Gekiću, Richardu Irelandu idr. Od leta 2011 je štipendistka Mestne občine Ljubljana.

Ermin Tkalec (1990) se je pričel učiti klavir pri prof. Andrei Seljan Drofenik v Glasbeni šoli Rogaška Slatina in nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Janezu Lovšetu, kasneje pa pri prof. Heleni Megušar. Lani je z odliko diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak ter se vpisal v 1. letnik magistrskega študija glasbene umetnosti – smer klavir, ki ga kot Erasmusov študent obiskuje na Dunaju (Universität für Musik und darstellende Kunst Wien) v razredu prof. Martina Hughesa. Je dobitnik nagrad na različnih tekmovanjih. Leta 2004 je na regijskem tekmovanju v Celju prejel zlato priznanje, istega leta na državnem tekmovanju TEMSIG v Ljubljani pa srebrno plaketo. Leta 2008 je v Zagrebu na mednarodnem tekmovanju Etide i skale osvojil četrto mesto in peto nagrado. Leta 2010 je na državnem tekmovanju TEMSIG v kategoriji III.a dosegel prvo mesto in leta 2011 na mednarodnem tekmovanju v Srbiji prav tako prvo mesto. Redno nastopa doma in v tujini. Svoje znanje je vsa leta izpopolnjeval pri priznanih pianistih in pedagogih: Rubenu Dalibaltayanu, Sijavušu Gadžijevu, Anatoliju Rjabovu, Andrei Seljan Drofenik, Heleni Plesničar, Vasiliju Ermakovu, Laszlu Baranyayu, Oliverju Kernu, Martinu Hughesu. Leta 2009 je kot solist s Simfoničnim orkestrom SGBŠ Ljubljana pod taktirko prof. Tomaža Habeta nastopil v Slovenski filharmoniji in krstno izvedel Concertino za klavir in orkester skladatelja Petra Šavlija. Junija 2009 je imel solistični recital na dvorcu Strmol v Rogatcu. Marca 2010 je v okviru Glasbene mladine ljubljanske v ciklu Ob klavirju nastopil v Viteški dvorani križank. Decembra 2010 se je predstavil s komorno skupino v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Marca 2012 je nastopil na koncertu v Radovljici, posvečenem 202. obletnici rojstva F. Chopina. Aprila 2012 je kot solist z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana v ljubljanski Operi izvedel klavirski koncert Edwarda Griega, mesec zatem pa imel še recital na Magistratu v Ljubljani, oboje v ciklu abonmaja Akademije za glasbo. Nastopil je tudi na 24-urnem Klavirskem maratonu v Rogaški Slatini. Je tudi član Klavirskega tria Etos (z violinistko Ano Julijo Mlejnik in violončelistko Heleno Švigelj pod mentorstvom prof. Miloša Mlejnika), ki redno koncertira. Večkrat je že nastopil v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini, nazadnje s Teofilom Milenkovićem (celovečerni koncert). Pred kratkim je za študijske uspehe prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani.



Klub CD ob 20:00: ENDANGERED BLOOD

Chris Speed, tenorski saksofon, klarinet;

Oscar Noriega, altovski saksofon, basovski klarinet;

Michael Formanek, kontrabas;

Jim Black, bobni

Melodična in udarna novojazzovska glasba z navdihom vzhodnoevropskega muziciranja in art rocka.

Zasedba Endangered Blood (Brooklyn) je bila ustanovljena leta 2008 ob dobrodelnem koncertu in zbiranju sredstev za prijatelja, obolelega za rakom. Od tod tudi njihovo prvotno ime The Benefit Band. Vodenje skupine sta prevzela Chris Speed in Jim Black. Med drugim sta oblikovala nekatere najprodornejše in najvplivnejše jazzovske smernice zadnjih dvajsetih let. Endangered Blood je leta 2011 izdala istoimenski album, ki jo je popeljal na Jazz festival Saalfelden, na katerem je uprizorila enega najboljših koncertov festivala. Lahko bi rekli, da od zasedbe tako prepoznavnih glasbenikov česa drugega niti ni bilo pričakovati. Njihova glasba je novojazzovsko udarna ter je tako kot pri številnih newyorških projektih nastala pod vplivom vzhodnoevropske glasbe in art rocka.

>>Speedove avtorske skladbe izstopajo po svoji melodičnosti, so dostopen in topel skupek še nesproduciranih kompozicij.<< ****Down Beat Magazine



Teater, razstave & predavanja:

 

Lutkovno gledališče ob 17:00: Makalonca

Fran Saleški Finžgar – Eka Vogelnik



Režija in likovna podoba: Eka Vogelnik



Makalonca je pravljica, ki jo je sicer med drugo svetovno vojno napisal pisatelj Fran Saleški Finžgar (letos mineva 50 let od njegove smrti), vendar bi jo z lahkoto uvrstili v zakladnico slovenskega ljudskega pripovedništva. Ime Makalonca nam zveni znano tudi zaradi imena lokala na nabrežju Ljubljanice, malokdo pa resnično pozna njeno zgodbo. Kraljevič Petrus se zaljubi v cesarično Makalonco, skupaj odpotujeta, a usoda jima postavi na pot vrsto preprek in ju loči, dokler Petrus Makalonce ponovno ne najde – kje drugje, kot na domačem gradu! Poleg Finžgarjeve tekoče besede, ljudske motivike, barvite in magične pripovedi in seveda ljubezni bo lutkovna uprizoritev Makalonce nekaj posebnega tudi zaradi likovne podobe Eke Vogelnik, ki jo nanjo vežejo družinski spomini; nekoč je ilustrirala knjižno izdajo, pravljice pa se je že lotila tudi v televizijskem mediju. Prizorišče, po katerem bodo potovale lutke v različnih tehnikah, od marionet do javajk, bo zasnovano kot slikovit lutkovni "stroj", ki bo uprizoritvi narekoval čvrst ritem (glasbo bo pripravila Brina Vogelnik), hkrati pa gledalcem prebudil ustvarjalno domišljijo.



Španski borci ob 17:00: Festival Otroške Gledališke Ustvarjalnosti - FOGU 2013 / Igrajmo se Gledališče

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Da, gospod Premier, režija Boris Kobal - PREMIERA

Komedija

Režija: Boris Kobal

Prevod: Iris Žnidarič

Lektorica: Rudenka Nabergoj

Scenografija: Ana Rahela Klopčič

Kostumografija: Bojan Vister, Boris Kobal

Izbor glasbe: Boris Kobal

Premiera: 5. marec 2013

Igrajo:

Jim Hacker, premier..........Damijan Perne

Bernard Wooley, državni sekretar..........Bojan Vister

Sir Humprey Appelby, vodja kabineta..........Srečko Kermavner

Claire Sutton, posebna politična svetovalka..........Tina Tavčar

Veleposlanik Kumranistana..........Janez Vlaj

Jeremy Burnham, generalni direktor BBC-ja..........Grega Usenik

Simon Chester, napovedovalec BBC-ja..........Marko Skok

Robin Simpson, glas novinarja BBC-ja, snemalec..........Tomaž Cvar

O predstavi:

Večkrat nagrajena svetovna gledališka uspešnica, ki temelji na tudi pri nas predvajani televizijski nanizanki z istim naslovom, končno prihaja na slovenski oder. Stari znanci, novi zapleti. Znova se znajdemo v družbi premierja Velike Britanije in njegovih najožjih sodelavcev. Ob vsakodnevnih težavah (brezposelnost, širitev EU, globalno segrevanje…), ki jih bolj ali manj spretno rešujejo v splošno – in predvsem osebno – korist, in ob nenehnem spletkarjenju se morajo spoprijeti z na videz nerešljivo zadrego: da bi izpeljali več milijard vreden posel z naftno bogato državo Kumranistan, morajo zadostiti nezaslišanim zahtevam njihovega zunanjega ministra. Kako izpeljati umazan posel in ob tem ostati čist? Razplet je presenetljiv …



Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Nickel Stuff, režija Ivica Buljan, zadnje ponovitve

Bernard-Marie Koltès

Nickel stuff

Režija: Ivica Buljan

Prevod: Suzana Koncut

Koprodukcija: SMG in SNG Opera in balet Ljubljana

Nickel Stuff je Bernard-Marie Koltès ustvaril kot scenarij za film, na našem odru pa bo zaživel v režiji Ivice Buljana, ki je na oder postavil že večino Koltèsovih del. V londonskem baru Nickel, ki je namenjen predvsem plesu in kamor zahajajo v glavnem temnopolti gostje, se odvijajo "plesni dvoboji" v slogu Vročice sobotne noči (1977), ki je Koltèsa spodbudila k pisanju, navdih za osrednji lik Tonyja Allena pa mu je bil John Travolta. Zgodba se začne, ko v ta razmeroma zaprti prostor ene manjšinske skupnosti vstopijo pripadniki druge; njihova plesna tehnika temelji na drugačnih kulturnih vzorcih in idejah, tako da se na plesišču vname "boj" med skupinama.

Predstava bo problematizirala socialno izključenost manjšin glede na etnični izvor, politično opredeljenost, socialni status in spolno usmerjenost.



SNG Drama ob 20:00: Lunine mene

Lunine mene so najnovejše besedilo znamenitega ameriškega dramatika, igralca in režiserja Sama Sheparda. Stara prijatelja, ki nekega avgustovskega večera sedita na verandi, počasi srkata bourbon, globokoumno razpravljata, se spominjata svoje mladosti, vmes malo motovilita s puško in se nato spet vrneta k svojim iskrivim dialogom, čakata lunin mrk. Na pogled običajna situacija sčasoma začenja prehajati na spolzka tla vrednotenja medsebojnega zaupanja, prijateljstva in nekdanjih skupnih dogodivščin. Bridka, a obenem s pikrim humorjem prežeta igra je nadvse pronicljiva meditacija o starosti, o izgubljanju in tudi o (ne)zanesljivosti spomina, ki ga načenjajo zametki demence, hkrati pa tudi kaplje viskija. Melanholična drama o dveh prijateljih, ki ju ne druži le dolgoletna privrženost in zaupnost, temveč tudi zavist in tekmovalnost.



Gledališče Glej ob 20:00: Ni obale ni

"Ni obale ni" je profesionalni prvenec režiserja Jaše Kocelija, avtorski projekt po delih Mirana Jarca. Mlada ekipa ustvarjalcev bo v Gledališču Glej predstavila hommage umetniku, ki je med vsemi velikani novomeške pomladi najmanj poznan.

Miran Jarc je v mladosti oznanjal, da vojna ni zunaj, ampak v človeku, da se največje drame naših življenj dogajajo znotraj nas in da se svet sesuva zaradi lastnih neuresničenih hrepenenj. Njegova mladostna umetnost je pozabljen biser iz silovitega obdobja preslišanih krikov in predstava ponovno uporablja skoraj sto let stare naboje ekspresionizma. Kam zadanejo danes?

Gledališka predstava "Ni obale ni" je profesionalni prvenec režiserja Jaše Kocelija, ki skupaj z ustvarjalno ekipo mladih gledaliških umetnikov (Jure Kopušar - dobitnik študentske Severjeve nagrade; scenograf Darjan Mihajlović Cerar in kostumografinja Branka Pavlič; glasbenik Miha Petric) na oder Gledališča Glej umešča hommage novomeškemu umetniku Miranu Jarcu, večkrat prezrtemu velikanu novomeške pomladi.

Predstava se osredotoča na različne obraze Mirana Jarca in njegovo potovanje vase. Atmosfera in situacija sta vzeti iz Jarčeve drame Ognjeni zmaj. Gledališki prostor predstavlja duševni svet umetnika. Znajdemo se na ladji, izgubljeni na horizontu. Pesnik igra v trebuhu morja in potuje po njegovih globinah.

 

Galerija Kresija ob 19:00: Dimitrije Popović "Kafka"

Dimitrije Popović se je rodil 4. marca 1951 na Cetinju. Leta 1976 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Med bivanjem v Parizu leta 1974 je spoznal pariškega zbiratelja Davriera in v okviru njegove zbirke razstavljal leta 1978 v Galeriji Alexander Braumtiller skupaj s Salvadorjem Dalijem, Ernstom Fuchsom, Victorjem Braunerjem, Dadom Đurićem, Leonoro Fini in drugimi. V Pforzheimu sta mu leta 1982 Galerija Liberta in UniversaI Fine Arts iz Washingtona organizirala skupno razstavo grafik s Salvadorjem Dalijem. Istega leta je ob velikem jubileju "Leonardo a Milano 1482–1982" razstavil ciklus risb Omaggio a Leonardo v milanskem Palazzo Sormani. Ob 27. mednarodnem umetniškem festivalu "Due mondi" v mestu Spoleto je razstavljal slike, risbe in grafike. Ob jubilejni dvatisočletnici krščanstva je v Rimu razstavljal ciklus razpel Corpus Mysticum v Sant Andrea al Quirinale, Santa Maria del Popolo – l' Agostiniana arte sacra conteporanea in v Pantheonu.

Je eden od petnajstih umetnikov, likovnih kritikov in filozofov (med njimi M. Botta, M. Cacciari, M. Paladino in P. Portghesi), ki so bili povabljeni, da odgovorijo na "Pismo papeža Janeza Pavla II. umetnikom". Odgovori so objavljeni v knjigi Umetniki odgovarjajo papežu Janezu Pavlu II. pri založbi Sri spa-Milano, 2003.



Aleksander Bassin iz uvodnega besedila ob razstavi v Galeriji Kresija:

Dimitrije Popović, slikar, risar, v zadnjem času tudi kipar, umetnik, ki mu po potrebi tudi instalacija ni tuja, je črnogorskega rodu, sicer pa je njegov domicil Zagreb.. Pripada tisti umetniški generaciji, ki je v vseh prelomnih, trendovskih obdobjih zadržala neko svojo avtentično lastnost: Popoviću njegovih figuralnih metafor, grotesknih telesnih videnj in preobrazb, v katere je zarisoval zlasti nosilke veličastnih svetopisemskih (Salome) in renesančnih (Mona Liza) idolov, pa tudi nosilko novodobnega lepotnega glamurja s tragičnim zaključkom (Marilyn Monroe), kot pravih, mučeniško razpotegnjenih, razgaljenih likov, nihče ni zmogel prevzeti. (Pri nekaterih dobivamo danes asociacije na performanse francoske sodobnice Orlan ali hrvaške Vlaste Delmar). V tej kljubujoči distanci, v določenem smislu tudi umiku, se zdi, da je umetniku literatura najbližje zatočišče, ki pa ga hkrati tako močno vznemirja, da jo skuša v svojem likovnem izrazu doseči in preseči hkrati.

Razstava Kafka v risbah, slikah in instalaciji prihaja v Ljubljano po Parizu in Pragi, če ne upoštevamo tudi gostovanj po Hrvaški. Zavezanost Kafki je Popovićevemu domišljijskemu svetu tako rekoč vrojena, saj je že leta 1967 nastala njegova risba kot impresija na Kafkovo novelo Preobrazba; slikar sam je tudi napisal novelo z naslovom Proces Kafkove preobrazbe. In če se Popović sam spominja otroških iger z žuželkami, ki so se včasih ležeče na hrbtu nemočno gibale, se mu zdi, da jih je v svojem odraščanju spet uzrl v boschevski fantastiki tistih človeških hibridov. V Kafkovi literaturi, predvsem v noveli Preobrazba, v strašljivi presnovi Georga Samse v mrčes, je Popovića prepričevala prav bizarna nadrealna poetika. Pa vendar je podoba Georga podoba Franza Kafke samega, nemškega Žida, rojenega v Pragi. In kot da je Kafkovo delo osvetlilo poznejše dogodke: "Le na ozadju vseh tistih, nad židovskim ljudstvom zagrešenih milijonskih umorov, ki so v njihovem številu tudi Kafkove sestre in njegovi najbližji znanci, je mogoče razumeti Kafkovo tematiko, njegov strah, njegove vizije umorov in njegovo vrtanje v rovih zla, ki je z njimi uničeval sam sebe." (Franz Baumer, cit. v knjigi Franz Kafka: Proces, Cankarjeva založba Ljubljana,1962, str. 254).

Tudi Popović v svoji vizualni zgodbi izhaja iz te izenačitve Georga in Franza. Secira zunanjo resnobno Kafkovo fotografijo, sledi preobrazbi njegovega telesa, za katero ostajajo samo posamezni človeški organi, razraščajo pa se zlovešče okončine mrčesa, ki dokončno presnovi, prežre človeški lik; le-ta se samo še nejasno zrcali na hrbtu megahrošča. Temačen kolorit je prevpil sijajno naturalistično risbo, ki pa je tudi tokrat zadržala tisto svojo nenadkriljivo lástnost – bizarno nadrealno poetičnost, brez katere tega umetnika ni mogoče prepoznavati.



Galerija Vžigalica ob 19:00: Lela B. Njatin: Nisem hotel videti, a uvidel sem

Projekt posebej za razstavo v Galeriji Vžigalica povezuje tri že nastala dela in eno situacijsko specifično, zasnovano posebej za prizorišče Galerije Vžigalica.

Vsa dela raziskujejo percepcijo umetnosti v urbanem prostoru z intervencijami v eksterierjih in s preusmerjanjem pozornosti v interierjih.

Tematizirajo kolektivno kodifikacijo življenja v mestih. Z deli v projektu avtorica opozarja na dehumanizirano funkcionalnost mesta in človeka v njem pa tudi preizkuša meje umetnosti ter ustvarja življenjske situacije, v katerih se je nemogoče izogniti refleksiji funkcije umetnosti. Avtorica se posebej zavzema za premislek o nemateria

Lela B. Njatin (r. 1963 v Ljubljani, kjer tudi prebiva) je osrednji del svojega življenja posvetila literaturi.

Vendar se je njena ustvarjalna pot začela konec 70-ih let v polju vizualnega (bila je članica mednarodnega gibanja mail art ter slovenske avantgarde Westeast). Prvikrat je razstavljala na skupinski razstavi Dasevididanekidela (Likovni salon, Kočevje 1980): 3D poezijo, instalacijo in ready-made. K avtopoietičnemu spajanju likovnega in literarnega se je vračala vedno znova, med drugim s performativno instalacijo Nisem hotel vedeti, a izvedel sem (Muzeum, Ljubljana 2005). Po letu 2010 ta veja njene ustvarjalnosti pridobiva novi zamah in nastaja raznolik opus vizualnih del, utemeljenih v konceptualnem premisleku.



Galerija Equrna ob 19:00: Zdravo je piti električno mleko ali slika može da se okači bilo gde, a ne samo o tanku granu

Zdravo je piti električno mleko ali slika može da se okači bilo gde, a ne samo o tanku granu

V torek, 5. marca ob 19h se v galeriji Equrna odpre razstava Jelene Sokić, diplomantke na ALUO v Ljubljani. Razstava "(ZDRAVO JE PITI ELEKTRIČNO MLEKO) ali slika može da se okači bilo gde, a ne samo o tanku granu" zajema slike, risbe in video. Glasba na otvoritvi: Nebulatovich

 

Narodni muzej Slovenije ob 18:00: Predavanje iz cikla "Prvi torek v mesecu": Srednjeveška ljubezenska poezija. Med "osvajanjem" in "dvorjenjem". Predava Boris A. Novak

 

KOŽ ob 18:00: V KOŽi besede in (besedne) akcije

Vabimo vas na pogovorni večer V KOŽI besede in (BESEDNE) AKCIJE z gosti

dr. BARBARA RAJGELJ, pravnica, učiteljica, glasnica

JANA KOLARIČ, pesnica, pisateljica

dr. ALEŠ DEBELJAK, filozof, profesor

dr. DUŠAN RUTAR, psiholog, publicist

Kako pomembna je beseda v času spremembe in kakšna naj bo ta?

Pogovor vodi Carmen L. Oven.

Vstop je prost, vabljeni!

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:30: GLEDALIŠČE IN LITERATURA: SAŠA PAVČEK – o prepletanju ustvarjalnih svetov igralke, pesnice, dramske pisateljice in predavateljice Saše Pavček v pogovoru s Katjo Šulc.

 

Kino Šiška, Katedrala ob 20:00: KINO DOK #4: LAST DAYS HERE

Kultna rock legenda Bobby Liebling kot prvi vokal benda Pentagram že več kot 36 let proizvaja hard rock, ki je vodilni predstavnik žanra.

Cena vstopnice: 6 EUR na dan dogodka

Svojo glasbo je z različnimi samouničujočimi dejanji, številnimi razpadi zasedbe in zamočenimi pogodbami z založnimi obsodil na pozabo. Ko je desetletja hiberniral v kleti svojih staršev, ga je končno odkrilo težko metalno podzemlje. S pomočjoprijatelja in managerja Seana 'Pelleta' Pelletierja se trudi premagati svoje demone. Film »Last Days Here«, ki sta ga režirala Don Argott in Demian Fenton, sledi zmagoslavjem in padcem podtalne ikone, ki se znajde na razpotju med življenjem in smrtjo.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

19:00 15. FDF/Retrospektiva: Frederick Wiseman

Izstrelek (Missile), Frederick Wiseman, ZDA, 1987, 16mm, barvni, 115', bp

Izstrelek prikazuje dril ameriške vojske, posebne enote zračnih sil, ki v vojašnici Vandenberg Air Force Base v Kaliforniji uri vojake, ki naj bi v kriznih trenutkih in ob nevarnosti atomske vojne pritisnili gumb za izstrelitev medcelinske rakete z jedrsko konico. Wiseman prikaže vso kompleksnost priprav, ki med drugim vključujejo diskusijo o moralnih in vojaških aspektih tovrstnega dejanja; polnjenje, namerjanje in izstrelitev rakete; preverjanje kompleksnih kod z ukazi; medsebojno komunikacijo; varovanje pred morebitnimi terorističnimi napadi; ravnanje v kritičnih trenutkih itd.

21:15 15. FDF: Tamikrest, Peter Braatz, Nemčija/Slovenija, 2013, video, barvni, 80'

V skladbah sestava Tamikrest se zrcali hrepenenje mladih Tuaregov, »puščavski blues« izvajajo na številnih koncertih po Evropi in ob domačih tabornih ognjih na jugu Alžirije, tik ob meji z Malijem. Tu se borijo za svojo Neodvisno državo Azavad. Vendar zadivja vojna, na oblast pridejo islamisti, nekateri od mlajših Tuaregov se izrečejo za pripadnike Al Kaide, ozemlje pretresajo nasilje in interesi večnarodnostnih družb. Glasbeniki snemajo tako dogodke okoli sebe kot tudi intimne doživljaje, v dvajsetih mesecih ustvarijo zbirko posnetkov o domovini, kot jo opevajo v svojih skladbah o spominu in ljubezni. Razpeto med izgubo iluzij in svitanjem novih časov.

 

Kinodvor:

18:45 Resničnost (Reality), Matteo Garrone, Italija / Francija, 2012, 35 mm, 116'

Satirična fellinijevska pravljica o fantazmagoričnih učinkih resničnostne televizije na običajnega človeka, umeščena v postberlusconijevsko Italijo, je režiserju Gomore Matteu Garroneju prinesla drugo nagrado žirije v Cannesu.

21:00 15. FDF: Zgodbe, ki jih pripovedujemo (Stories We Tell), Sarah Polley, Kanada, 2012, 108'

Ko je Sarah Polley, kanadski igralki in režiserki, pri trinajstih letih nekdo rekel, da 'ni nič podobna svojemu očetu', se je nehote sprožil plaz intimnih dvomov, insinuacij številčnih družinskih članov in postopnih razkritij dolgo varovanih skrivnosti. Gre za intimno, čustveno nabito in mojstrsko realizirano rekonstrukcijo družinskega debla Polleyjevih, za inscenirani dokumentarec o Sarahinih starših, nekoč popularnih gledaliških igralcih, ki sta si tekom sedemdesetih let ustvarila številčno družino.

 

Kino Komuna:

18:00 Pijevo življenje (Life of Pi), pustolovska drama, Ang Lee, ZDA, 2012, 127'

20:30 Nesrečniki (Les Miserables), glasbena drama, Tom Hooper, Velika Britanija, 2012, 157'

 

 

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.