Mestno napovedovanje

:::::::: Metelkovanje :::::::::::

Gala Hala, ob 19H
Mega plesna plejlista našega garderoberja, ex šankerja in prijatelja, PetraŠŠŠ. Stand-up komedijant in part-time krupje je spreten s serviranjem šal in mešanjem kart, kako pa mu gre mešanje glasbe lahko prisluhnete na vedno svežem letnem vrtu.
Vstop prost

Trg brez zgodovinskega spomina (pred Gromko), Nabirati se lahko pričenjamo ob 19.50. Program se pričenja ob 20.15.
Ignor bo tokrat zunaj, pred Gromko. Z razdaljo. In željo, da nas je čimveč. Pridi in podpri neodvisno sceno. Hvala!
Bili smo doma. Stop. Globoko v mislih. Stop. Skoraj že v obupu. Stop. Zakvadratani v stanovanjih. Stop. A zdaj smo nazaj. Stop. V akciji. Stop. Vaši najljubši čudaki in čudakinje. Stop. Poezija. Stop. Muzika. Stop. Performans. Stop. In vedno tvoj najlepši. Stop. Ignor. Stop. Pridi. Stop. Rabimo te. Stop. Brez stop.
Kdo nastopa?
Miha Zadnikar, Nežka Struc, Žan Grad, Tanja Božić, Rajko Muršič & Ryuzo Fukuhara,Simona Jerala in Jernej Županič. Program, seveda, še ni dokončen, tako da lahko pričakujete še kakšno presenečenje :)
Presenečenje: G-Balance - blues

::::::: Razstavljanje, razpravljanje :::::::

DobraVaga, ob 18H
ČRT MATE | z umetnikom osebno
Vabljeni na pogovor z umetnikom uro pred odprtjem razstave UMETNIK NA MESEC | Črt Mate: Kunšt.
Vizualno-komunikacijske prijeme, ki se jih oblikovalec Črt Mate v profesionalnem kontekstu poslužuje za prenos tujega sporočila, v svojem zasebnem delu uporablja kot larpurlartistična sredstva ali kot igriva orodja za sporočanje lastnega bistva ali emocionalnega podteksta. Rezultat je likovna in semantična igra, pogosto humorna, mestoma abstraktna, mestoma figuralična, včasih jasna, spet drugič bolj hermetična. Včasih digitalna, včasih analogna. Koncept je drugotnega pomena, v ospredju je estetsko sporočanje kot samo sebi namen.
Dogodek bo potekal na prostem in ob upoštevanju aktualnih priporočil in navodil za varovanje zdravja.

DobraVaga, ob 19H
ZINE VITRINE | Bor Cvetko in Lea Topolovec: Mandarine
Lansko zimo sta Lea in Bor ob skupnem uživanju mandarin prišla na idejo. Mandarine, ki jima jih je uspelo olupiti v eni potezi, sta v svojem zinu uporabila kot osrednji motiv. Pritegnila ju je raznolikost in spremenljivost nastajajočih oblik, nekatere so celo dobile svoje ime. Igrivost sta želela prenesti tudi v zin, zato ga lahko ob pravem trenutku razrežemo in se igramo spomin.

ŠKUC, ob 20H
17. večer LGBT proze in poezije
Društvo Škuc že 17. leto organizira skupinski LGBT literarni dogodek, na katerem svojo poezijo in prozo predstavljajo že uveljavljene_i in novejše_i avtorice_ji. Mnoge_i med njimi so že izdale_i svoja dela tako pri Škučevih zbirkah Lambda in Vizibilija kakor pri drugih založbah, nekatere_i so se kalile_i tudi na delavnicah LGBT pisave, ki jih občasno organizira Društvo Škuc. Da je sodobna slovenska LGBT pisava vsako leto pestrejša, hkrati pa prodorna in kritična, se bomo gotovo prepričale_i tudi letos.
Brale_i bodo: Kristina Hočevar, Eva Kokalj, Aljaž Koprivnikar, Vesna Liponik, Sara Lubej, Gašper Malej, Jedrt Maležič, Tanja Matijašević, Brane Mozetič, Teja Oblak, Uroš Prah, Veronika Razpotnik, Alenka Spacal, Nataša Sukič, Nadja Svetlin Kastelic, Špela Setničar, Milan Šelj, Suzana Tratnik, Tom Veber, Nora Verde

Vodnikova domačija, ob 19:30
Pisanje in Palestina danes: Ahmed Masoud in dr. Nikolai Jeffs
Gibanje za pravice Palestincev vabi na pogovor o literaturi, kulturi in umetnosti, o Palestini. Dr. Nikolai Jeffs bo gostil Ahmeda Masouda, palestinskega pisatelja, dramaturga in akademika, ki zadnih 18 let živi in deluje v Londonu.
Pogovor bo v angleščini. Potekal bo preko platforme zoom v živo, preko te povezave: https://us02web.zoom.us/j/86216869238?pwd=Mk1mYitTTjZrVmVDKzJpVVpLdDJVdz09 ter preko Facebook live na FB strani domačije.

:::::: Gledališčenje :::::::::

Slovensko mladinsko gledališče, ob 20H
Gejm
Ljudje, ki so prepešačili pol sveta, da bi pobegnili pred vojnami, preganjanjem, nasiljem in uničujočo revščino, zadnjih dobrih sto kilometrov poti, poti, ki jih v Bosni in Hercegovini še loči do njihovega cilja v Evropski uniji, imenujejo gejm (iz the game – igra). Gejm nima pravil, zakoni ne veljajo, policijska pooblastila so neomejena, nasilje vse brutalnejše, nevarnosti vse večje, možnosti pa vse manjše in poti čedalje bolj oddaljene ... Številni poskušajo večkrat, tudi dvajset-, tridesetkrat: enkrat jim mora uspeti.
Za marsikoga se gejm konča usodno. Na naših mejah je po dostopnih podatkih življenje do zdaj izgubilo okoli dvajset ljudi.
Režija: Žiga Divjak
Igrajo: Primož Bezjak, Sara Dirnbek k. g., Maruša Oblak, Matej Puc k. g., Vito Weis
Ustvarjalci: Maja Ava Žiberna, Ana Lorger, Nika Prusnik Kardum, Katarina Morano, Igor Vasiljev, Tina Pavlovic, Blaž Gracar, Mateja Dermelj, Igor Remeta, Tina Dobnik
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališča in Maska Ljubljana

Stara mestna elektrarna, od 14H (pa vse tja do večera) --- (morda malo bolj pregledno na http://www.bunker.si/)
V okviru mednarodnega projekta ACT – Art, Climate, Transition, ki povezuje umetnost s širšo tematiko ekologije in družbenih sprememb, smo povabili k sodelovanju tri umetnice mlajše generacije – Tery Žeželj, Brino Klampfer in Niko Švab. Vsaka je k sodelovanju povabila še sodelavce in ustvarili so TRIPTIH ::: umetniških dogodkov – dveh predstav in avdio-vizualne instalacije.

14H-22H ARHIV SAMOZADOSTNOSTI (avdio-vizualna instalacija) - Kdo smo mi, ki smo ustvarili okoljsko krizo, kdo smo mi, ki jo občutimo, in čigav svet je svet, ki se končuje?
Avtorici instalacije: Ivana Vogrinc Vidali in Tery Žeželj
Interpretacija tekstov: Benjamin Jeram, Klemen Kovačič, Nika Vidic, Eva Stražar
Lektura: Tana Benčan
Tehnična pomoč in svetovanje: Blaž Pavlica
19H ZA NARODOVO ZDRAVJE (zabavna monodrama) - Ker si že dva meseca pridno umivate roke, jih pridno razkužujete, pridno en dan nosite rokavice in jih drugi dan pridno ne, ker se pridno zdravite in pridno umirate, pridno kolesarite in nosite rože na sprehod, pridno delate in ste nasploh vsak dan še bolj pridni, bomo tudi mi, ustvarjalci, odgovorno in pridno po priporočilih vlade ubogali in naredili eno tako zabavno monodramo, kakršne je priden državljan željan zdaj, ko se lahko vrne v gledališče. Zdi se, da živimo v časih, ko lahko komedija in satira ugotovita, da ju je resničnost premagala. Težko je biti bolj smešen od resničnosti, ki danes postaja največji absurd absurda samega. Improvizacije, ki se jih igramo, da bi zadovoljili novim predpisom, vladnim izbruhom, svojim občutkom, so preplavile naš vsak dan in postale nova normala.
Improvizator Peter Frankl bo skupaj s prijatelji priredil zabavno monodramo za vse tiste, ki ste pogrešali gledališče in se vanj vračate željni zabave.
21H TRANS-Plant (predstava) - EKOLOGIJA -> TRAJNOSTNI RAZVOJ -> ZERO WASTE -> UPCYCLING -> RECYCLING -> IZPOSOJA KOSTUMOV, SCENOGRAFIJE IN REKVIZITOV - > NOBENIH SMETI -> ONESNAŽEVANJE -> ZVOČNO ONESNAŽEVANJE -> SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE -> PORABA ELEKTRIKE - > ELEKTRARNA - > STARA ELEKTRARNA -> PROIZVAJANJE ENERGIJE - > FOTOSINTEZA - > RASTLINE -> IZKORIŠČANJE NARAVE - > ANTROPOCENTRIZEM -> NAPUH -> HAMARTIA -> TRAGEDIJA - > GLEDALIŠČE

VSTOPNINA znaša 5€ na predstavo. Ogled instalacije je brezplačen. Rezervacije: info@bunker.si 

:::::::::::: Projeciranje ::::::::::::

Kinoteka, ob 21H
Festival dokumentarnega filma
Poglejte to mesto (Schaut auf diese Stadt, Karl Gass, NDR, 1962, 35mm, 1.37, čb, 85', svp)
V hitrem montažnem ritmu prikazana dekadenca zahodnega dela Berlina, kjer vladajo fašizem, terorizem in novi kolonializem, pred katerimi se mora vzhodni del mesta učinkovito zaščititi. Modernistična agitka vsebuje redke avtentične prizore z obeh strani železne zavese.

Kinodvor
Festival dokumentarnega filma
18H - Andrej Tarkovski. Filmska molitev (Andrey Tarkovsky. A Cinema Prayer, Andrej A. Tarkovski / Rusija, Italija, Švedska / 2019 / 97 min)
Portret enega najvidnejših sovjetskih cineastov, sina pesnika Arsenija Tarkovskega, ki je izšel iz umetniške družine, a se dokončno izoblikoval v boleči očetovi odsotnosti.
21H - Hči Camorre (Siniša Gačić / Slovenija, Italija / 2019 / 80 min / italijanščina)
Slovensko-italijanski dokumentarec o zloglasni članici neapeljske mafije Cristini Pinto, znani tudi pod vzdevkom Nikita, ki se po prihodu iz zapora sooča z izzivi vsakdanjega življenja.

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana
Festival dokumentarnega filma
16:15 - Primer Makavejev ali Proces v kino dvorani (Goran Radovanović, Srbija, 2019)
5. junija 1971 se je v kinu Arena v Novem Sadu zgodil nenavaden proces; ljudstvo je sodilo Dušanu Makavejevu in njegovemu filmu WR - Misterij orga(ni)zma, ki je pred tem na festivalu v Cannesu doživel velik uspeh in mednarodno priznanje. Sodilo pa mu ni sodišče, temveč "raja", navadni državljani, mali ljudje učitelji, marginalni partijski funkcionarji, celo filozofi. Uradna politika je usodo kontroverznega filma prepustila "ulici". Govorniki so se spraševali, kako lahko sploh nastane tako blasfemično delo, ki skozi provokativno spolno politiko žali ideale revolucije in socialistične somišljenike po svetu. Makovi zagovorniki so bili v manjšini. Proces je postal del črnovalovske mitologije, po skoraj pol stoletja pa so bili najdeni trakovi s posnetki goreče razprave, ki je iztekla v neformalni prepovedi filma oziroma onemogočenju domače distribucije. Medtem je Makavejev zapustil državo in do konca ustvarjalne poti ostal v tujini.
18:30 - Nomad: po stopinjah Bruca Chatwina (Werner Herzog, VB, 2019)
Herzogovo posvetilu Bruceu Chatwinu je osebno in zelo čustveno, z znamenitim britanskim potohodnikom, nomadom, antropologom ter avtorjem potopisov z vseh delov sveta sta si delila navdušenje nad hojo in raziskovanjem staroselskih ljudstev in kultur pa tudi strast do pripovedovanja zgodb o človeških avanturah v ekstremnih razmerah. Chatwin je leta 1989 umrl za posledicami aidsa in malo pred tem je Herzogu zapustil svoj usnjeni nahrbtnik, s katerim se nemški cineast zdaj odpravi po piščevih sledeh, predvsem po Patagoniji, Avstraliji in osrednji Afriki, kjer je svoje filme snemal tudi sam.
21:00 - Zemlja (Nikolaus Geyrhalter, Avstrija, 2019)
Uvodni napisi pravijo, da mati narava z vetrom, vodo ipd. dnevno prestavi petinšestdeset milijonov ton zemlje in kamnin, medtem ko človek 21. stoletja vsak dan prestavi/preloži/pretovori okrog sto petdeset milijonov ton, kar ga dela za največjega spreminjevalca podobe planeta. In v tem duhu Geyrhalter naniza serijo človeških industrijskih dejavnosti, ki korenito posegajo v okolje, od doline San Fernando v Kaliforniji do prelaza Brenner ali odprtih rudnikov na Madžarskem in v Španiji. Pred kamero nastopajo inženirji, znanstveniki in drugi sogovorniki, ki se vsi nekako strinjajo, da človek z grobim poseganjem posiljuje naravo in da napredek pač terja davek.