PREZGODI

Kinodvor

Dvorana // 10.00 / 15.00 // 20.000 vrst čebel

Estibaliz Urresola Solaguren / Španija / 2023 / 129 min / španščina, francoščina

Tankočutna, s soncem obsijana zgodba o otroku, ki išče svoje ime. Prvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na Berlinalu.

Ob 10.00 : Gost bo Linn Julian Koletnik, magister študij spolov in dolgoletni LGBTIQ+ aktivist. 

Nč se ne dogaja :/

PREPOZN

I.  GLASBA

metametameta

Jalla Jalla // 19.00 // klubski večer

Reggae rumble + Družabne igre = Vibe - Ker je v Ljubljani že nekaj časa suša, kar se tiče ~reggae~ glasbe, jo bomo skupaj prebujali vsako sredo s klasičnimi komadi in čajem. Tokrat bo za glasbeno podlago poskrbel selektor NemanJAH. Zraven se boš lahko še poigral z družabnimi igrami. Vabljeni vsi, ki bi radi malo chilali! 

ne-meta

Plečnikov avditorij // 19.30 // MGLC Poletje v Tivoliju: Mihael Hrustelj in ZveN: Čaralice

Mihael Hrustelj slovi kot eden vodilnih slovenskih kitaristov. Svoje ustvarjanje posveča raziskovanju zvoka klasične kitare, pri čemer klasiko spretno prepleta z elementi jazza, progresivnega rocka in tradicionalne glasbe. Z inovativnim pristopom premika meje uporabe klasične kitare. Njegov edinstveni slog, prežet z južnoslovansko glasbeno dediščino, mu zagotavlja prepoznavnost doma in v tujini. 

V projektu Zvezdane Novaković Čaralice bodo zazveneli ritualne hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovori, s katerimi so naši predniki zdravili različne fizične in psihične bolezni. Posebej za projekt je avtorica uglasbila čarne besede, ritualne napeve pa prelila v moderno zvočno sliko, ki je plesno in performativno prepletena z glasovi vseh nastopajočih pevk ter sintetičnimi zvoki inštrumentov.

Vstop prost 

Mestni trg // 20.00 // Selekcija #1 x Ljubljana Pride: Kiki

𝐊𝐢𝐊𝐢 je ena najbolj izrazitih mladih avtoric na slovenski glasbeni sceni. S svojimi večplastnimi vokalnimi aranžmaji in temačno-poetičnim tekstopisjem ustvarja dramaturško premišljene zvočne pokrajine.

KiKi v živo nastopa v dveh zasedbah: v intimnejši, akustični postavi s kitaro in spremljevalnimi vokali ter v polni zasedbi z Janom Kopačem (kitara), Martinom Jocifom (bobni), Matevžem Košutnikom (klaviature) ter vokalistkama Niko Trdin in Galo Pregel. V obeh formatih ohranja močno odrsko prezenco, ki s subtilno energijo in iskrenostjo poslušalca brez odpora posrka v njen svet.

Vstop prost

Hupa Brajdič // 20.00 // Taktišče #32 ž

Predzadnje Taktišče letošnje sezone! Že nekaj časa zmanjkuje idej za opise....

1. set:

Javier Areal Velez - elektronika

2. set:

Marko Jenič - violina

Jošt Drašler - kontrabas

Vid Drašler - bobni

Križanke // 21.00 // Božo Vrećo: Sevdahology

Božo Vrećo je revolucionaren umetnik z glasom liričnega tenorista v markantnem izrazu dvojnosti, svobode, poguma in ljubezni. Španski El Periodico in New York Times ga opisujeta kot avantgardnega umetnika s svetovnim glasom in sinonimom za svobodo na Balkanu, češ da gre za »glas, ki boža duše in odpira poglede ranjenih src«. Njegovi koncerti so katarza čustev in poosebljenje ljubezni, ki poje kot angel.

Njegov prvi dokumentarni film Maldita, španske produkcije in režije Kanaki Films, je prejel prestižno nagrado goya kot najboljši dokumentarni film festivala.

48 EUR

ne-Ljubljana

AKC Nama, Škofja Loka // 20.00 // Hayvanlar Alemi 

𝗛𝗔𝗬𝗩𝗔𝗡𝗟𝗔𝗥 𝗔𝗟𝗘𝗠𝗜̇ je psihadelična rock zasedba, ustanovljena leta 1999 v Ankari. Njihova glasba združuje vplive garažnega rocka, surfa, duba, dooma in improvizacije, obenem pa se naslanja na glasbeno tradicijo Bližnjega vzhoda, Daljnega vzhoda, Afrike, Latinske Amerike in drugih nezahodnih okolij. V več kot četrt stoletja delovanja so Hayvanlar Alemi izdali množico albumov pri prepoznavnih založbah (Subsound Records, Glitterbeat, Unrock in drugih) ter prejeli pohvale priznanih medijev, kot so Wire, Uncut, Bandcamp Daily, Vice, The Guardian, Metal Hammer in Pitchfork. Pred desetletjem smo jih lahko slišali tudi na ljubljanski Drugi Godbi.

15 EUR

Trainstation Subart, Kranj // 20.00 // Thantifaxath, Karma

Deset dni pred poletnim solsticijem bo Kranj obiskala skrivnostna entiteta Thantifaxath in prebudila sončno čarovnico, ki nas bo na krilih dopamina popeljala v ekstazo. Za uvodno špico tega enkratnega dogodka bodo po skoraj enoletnem zatišju poskrbeli domači grobarji Kamra.

18 EUR

II.  DRUGO

ne-meta

Cukrarna // 19.00 // Narodni interier: Seznam

Miloša Kosca, docenta na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, kustosa in publicista, občinstvo Mladinskega že pozna, saj je v prejšnji sezoni skupaj z Boštjanom Naratom in Matjažem Ličerjem sestavljal »stalno omizje« dela Dežele pridnih, ki ga je vodil Boštjan Narat. Tokrat sta z Naratom moči združila v okviru cikla Takorekoč. V svojem gledališkem eseju Miloš Kosec o pohištvu razmišlja kot o pokrajini družbe. Tako, kot fotografije sob in stanovanj na nepremicnine.net povejo o sedanji družbi več kot sociološka raziskava, lahko seznam predmetov Federalnega zbirnega centra, ki je po drugi svetovni vojni domoval v Cukrarni, beremo kot vstopno točko v slovenski interier dvajsetega stoletja. Nekje med revno opremljeno sobo, v kateri sta umrla Kette in Murn, in fevdalno dvorano z galerijo prednic_kov, ki so sem prišle_i iz Attemsovega gradu Slovenska Bistrica, se skriva interier slovenskega dvajsetega stoletja.

SNG Opera in balet // 19.30 // Opera za tri groše

Opera za tri groše je bila že ob premieri uspešnica, hkrati pa je postala mejnik v zgodovini glasbenega gledališča. Teme in slog ostajajo še danes odmevne pri občinstvu ter so priljubljena izbira za repertoarje gledališč po vsem svetu. Sodelovanje Bertolta Brechta s Kurtom Weillom predstavlja tudi vrhunec njunega umetniškega sodelovanja in pomemben prispevek h gledališču 20. stoletja. Gre za predelavo angleške baladne opere Johna Gaya iz 18. stoletja z naslovom Beraška opera, v kateri je avtor zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi. Brechtov pristop h gledališču želi občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme, predstavljene v delu, kot so revščina, korupcija in hinavščina višjega razreda.

Cirkulacija² // 20.00 // Vrt

Kljub temu, da Vrt ni prav posebej obseden ali vnet, se vedno znova vrača na eno in isto. Medtem ko so suvereni mediji večno na raziskovalni odpravi, se nejasni kanali za nedoločen čas utaborijo ali pa do neskončnosti tavajo naokrog. Na vesolje tako ali tako lahko naletijo povsod, zakaj bi se torej morali mobilizirati? Za Vrt je njegovo lastno delovanje največja skrivnost. Ta eksistencialni trenutek poskrbi za to, da noben izraz ne zadobi končne in nespremenljive oblike, a kljub temu nekaj pove. Popotniki po terrain vague najdejo pot v wasteland, kjer se izgubijo celo hot-spot turisti. Vrt se ne briga za obliko, temveč za praznino med oblikami, ta pa je brezčasna.

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Dvorana // 18.45 // Feničanska spletja

Wes Anderson / ZDA, Nemčija / 2025 / 101 min / angleščina

Najnovejši film Wesa Andersona prihaja na spored Kinodvora naravnost s svetovne premiere v Cannesu.

Mala dvorana // 19.30 // Edina zemlja 

Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor / Palestina, Norveška / 2024 / 95 min / hebrejščina, angleščina, arabščina

Palestinski aktivist Basel Adra že več let snema, kako izraelski okupatorji uničujejo vasi v njegovi domači regiji Masafer Yatta. Med bojem za ohranitev svoje skupnosti splete nepričakovano zavezništvo z izraelskim novinarjem Yuvalom Abrahamom …

Zadnjič

Kinodvorišče // 21.30 // Parthenope

Paolo Sorrentino / Italija / 2024 / 137 min / italijanščina

Parthenope, rojena v petdesetih letih v morju pred domačo vilo, išče srečo v dolgih poletjih svoje mladosti ter se zaljublja v rodni Neapelj in njegove številne slikovite like. Paolo Sorrentino je ustvaril zapeljiv ep o potovanju sodobne herojinje onkraj »velike lepote« in »mladosti«.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // Predavanje dr. Andreja Špraha

Zmagovalci pišejo zgodovino. Drugo predavanje v ciklu Kino Ekran: Dan zmage, ki ga posvečamo 80. obletnici konca 2. svetovne vojne, se bo ukvarjalo z vprašanjem, kako se je ta sloviti izrek po zmagi nad nacizmom in fašizmom materializiral v slovenski filmski realnosti ter kako aktualen je še dandanes. Predavanju bo sledila projekcija treh kratkih filmov, ki so bili na tak ali drugačen način cenzurirani, onemogočeni ali utišani. 

Dvorana Silvana Furlana // 20.00 // Edvard Kocbek, skica za portret + Narodna noša + Obzornik 242: Sunčane pruge

Edvard Kocbek, skica za portret

Edvard Kocbek je kot eden vodilnih krščanskih demokratov in književnik odigral pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju in tudi v povojni jugoslovanski politiki. Zaradi političnega spora okoli Kocbekove knjige Strah in pogum (1951), ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja o slovenskem NOB in je letos tudi del maturitetnega branja, so ga po javni politični kampanji, usmerjeni proti njemu, leta 1952 prisilno upokojili, izobčili iz javnosti in nadzorovali do konca življenja. Podobno usodo je doživljal tudi Pogačnikov film, ki je bil sprva mišljen kot intervju Tarasa Kermaunerja s Kocbekom, a je bilo dogovorjeno snemanje večkrat odpovedano, dokler Kocbek ni preminil. Film zato za izhodišče vzame Kocbekov pogreb in ga postavi kot okvir za razmišljanje o njegovem življenju in delu. Vanj so vključeni tudi arhivski posnetki zgodovinskega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu, na katerih je nekdo Edvarda Kocbeka sličico po sličico izpraskal s filmskega traku.

Narodna noša

Posamezne politične usmeritve in režimi so narodno nošo v Sloveniji zlorabljali. Kljub temu da so nekateri detajli slovenske narodne noše izposojeni iz nemških alpskih krajev, je vendar ohranila specifičnosti tega območja. Danes služi narodna noša kot turistična atrakcija. V času Jugoslavije je bil film Narodna noša prepovedan za prikazovanje. Videti ga je bilo mogoče šele po osamosvojitvi Slovenije.

Obzornik 242: Sunčane pruge

Mladinske delovne akcije so bile sestavni del socialistične Jugoslavije. S prostovoljnim delom je na tisoče mladih brigadirjev in brigadirk prispevalo k razvoju države in uresničitvi ključnih infrastrukturnih projektov, kot so avtoceste, železnice, mostovi, predori, tovarne, stanovanjske stavbe, šole, bolnice in parki. Med njimi je bila tudi železnica Šamac–Sarajevo, zgrajena leta 1947, v pičlih sedmih mesecih. Mladim iz Jugoslavije so se pridružili številni brigadirji in brigadirke iz Italije, Britanije, Grčije, Francije, Danske, Švedske, Palestine itd. V vojni vihri devetdesetih let je bila železnica poškodovana, z daytonskim sporazumom je bila presekana na pol, njeni vitalni deli pa privatizirani. Zadnji vlak Šamac–Sarajevo je odpeljal leta 2011. Danes tračnice pogosto uporabljajo ljudje na poti v obljubljeno prihodnost.

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana // 19.00 // Naši filmi doma: Poletje v školjki

Velika uspešnica slovenskega filma osemdesetih let in prelomen mladinski film, ki je domačo filmografijo vrnil na morje, v Piran, Portorož in med soline.

Zgodba spremlja najstnika Tomaža, ki preživlja svoje zadnje otroško poletje. Med igro na plaži pozablja na prepire svojih ločenih staršev, ki v vsakdanji prezaposlenosti ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala. Med redkimi ljudmi, ki razumejo Tomaževe težave, je ostareli Luka, nekdanji pomorščak, ki mu podari školjko. Vsakič ko bo poslušal šumenje morja v školjki, kot mu zaupa Luka, bo lahko osvežil spomine na poletje, na svojo prvo ljubezen, prvi romantični dotik in poletne prijatelje. V tem poletju se Tomaž iz dečka spremeni v moža, odslej lahko sprejema pomembne odločitve in odgovornosti.