Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja - KOMUNAL benefit VEGAN grill

Komunalova pržnica pripravlja:

-samopostrežni vegan-grill

- priloge

- omake in

- sočno solato.

 

Jalla Jalla ob 20:20: razstava
Prav lepo vabljeni na otvoritev razstave, kjer se bodo s svojimi risbami predtavile udeleženke in udeleženci risarskih delavnic, ki so se in se še bodo odvijale vsak četrtek ob 16ih... pridite

 

Klub Gromka ob 21:00: Cool Kids Booking: BURST ONES'S SIDE (Fr) + TALK SHOW HOST (Can) >> Hardcore punk & Indie punk

Burst one's side (Francija) igrajo hardcore punk, z vplivi punk rock in hardcore scene 80ih in 90ih let (Bad Religion, Descendents, Good Riddance, 88 Fingers Louie, Kid dynamite). Bend je aktiven že 10 let, v tem času so izdali demo, split z NHC in leta 2015 tudi prvi album “Tight”, ki je izšel pri založbi Knives Out Records.

Oder so si v tem času delili s Pennywise, Ignite, H2O, Shelter, Paint It Black, Stretch Arm Strong, NMDS, Ensign, Defeater, Good Clean Fun, Vitamin X, Undeclinable Ambuscade, Antillectual, Another Breath, and local heroes like Burning heads, M-Sixteen, Hogwash, Nine Eleven, Birds In Row, Guerilla Poubelle, itd.
Talk Show Host (Kanada) igrajo indie punk. Bend je nastal leta 2015 v Torontu in v tem kratkem času so izdali dva EP-ja. Med drugum “Perfectly Competent”, v letu 2016, katerega so v kanadski reviji “Exclaim!” primerjali z Against me! in Green day.
Koncert se začne ob 21:00, začnemo točno! Imejte s sabo še kak € za merch!

 

Glasba izven:

 

Ljubljanski grad ob 19:30: SWR ExperimentalStudio na sledi Luthra

Ansambel Experimental

Detlef Heusinger, glas, E-kitara

Adrian Ignjatović, deški sopran

Luka Juhart, harmonika

Sven Kestel, E-bas, zvočna realizacija

Rei Nakamura, klavir, klaviatura 

Uroš Rojko, klarinet

Esther Saladin, violončelo

Klara Tomljanovič, kitara

Olaf Tzschoppe, tolkala

Realizacija žive elektronike:

SWR Experimentalstudio

Joachim Haas, Dominik Kleinknecht, Julian Langwiesner, Lukas Nowok, Maurice Oeser, zvočna realizacija

Brez vstopnine

 

Klub Daktari ob 20:00: BorZ & Afrobeat - Funk - Blues projekt

Bor Zakonjšek je izurjeni bobnar, kitarist in avtor, ki je svojo glasbeno pot začel že v zgodnjih letih. Glasbene zvrsti, ki jih je osvojil, se raztezajo od klasike in jazza do afriške glasbe, bluza in funka. Kot soustanovitelj zasedbe Moonlight Sky je v vlogi bonarja ter avtorja koncertiral, tako doma in v tujini. Glasbeno pot je nato nadaljeval z lastno zasedbo CikCak v kateri je izpostavljal predvsem svoj žanrsko zanimiv "afriški" stil, ki ga je črpal iz glasbe severno-malijskih blues kitaristov kot so Ali-Farka-Toure, Baboucar Traore ter zasedbe Tinariwen. Predvsem v vlogi bobnarja pa je gostoval v različnih zasedbah z Dejanom Lapanjo, Tadejem Koširjem, Galom Gjurinom, Ninom de Glerio, Igorjem Leonardijem, Lolito, Prismojenimi profesorji bluza, Katjo Šulc, Jano Beltran, Joštom Drašlerjem, Vitom Marenčem, Carnaval, Šemsudimom Dzopo, Tilnom Stepišnikom, Vidom Drašlerjem, Joštom Drašlerjem, Cenetom Resnikom, Janom Tomšičem, Katarino Juvančič, Matijo Krečičem, Juretom Capudrom in še mnogimi drugimi.

Tokrat se v zasedbi z Afrobeat-Funk-Blues projektom predstavlja v sveži bendovski postavi z glasbeniki iz različnih glasbenih svetov. Člani benda:

Bor Zakonjšek - avtor glasbe, bobni, el.kitara
Miha Kraker - električna kitara
Aljoša Struga - električni bas
Jasna Kmetec - saksofon

Brez vstopnine

 

Letni vrt, Hostel Celica od 20:00: Divje Jezero / 10. Festival Godibodi

Festival sodobne avtorske in etno glasbe

SPREMLJEVALNI PROGRAM
30.5. 2017 – Divje jezero (promocija plošče)

Pomladno koncertno dogajanje v Sloveniji bo letos že 10. obogatil festival Godibodi. Gre za vodilni festival slovenske avtorske in etno glasbe, ki ga že od leta 2008 organizirata zavod Godibodi in založba Celinka. Letošnji festival se bo na osrednjem festivalske prizorišču, letnem vrtu Hostla Celica v Ljubljani, odvil med 8. in 10. junijem. Program pa bo, jubileju primerno, še bogatejši kot doslej.

 

Prulček Bar ob 20:00: Prulčkove karaoke!

Danes se pa malo zamenjamo: vi pojete, mi poslušamo!

Prulčkove karaoke!
Glede na to, kakšna super publika ste, kakšen talent vas krasi in kako obvladate muziko, boste tudi na odru zagotovo blesteli ... ;-)
Izberite enega (ali tri - plus bis, hehe) od 25.000+ komadov - jazz, blues, soul, rock, punk, vse - in razturite bajto!

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Divje Jezero - promocija albuma

Sozvočja sveta in festival Godibodi

Alen Bogataj - bas kitara

Aleš Golja - električna kitara

Luka Čibej - bobni

David Križaj - klaviature

Tomi Peljhan - saksofon

Inštrumentalna zasedba Divje jezero, katere jazzovsko obarvan zvok na glasovni ravni rocka je opremljen z zanimivimi ritmi in aranžmaji, črpa svoj navdih v glasbi sedemdesetih let slovenskih in tujih zasedb kot so: Predmestje, Jutro, Billy Cobham, Chick Corea, Jeff Beck in mnogih drugih …
Dve leti po izidu prvenca Mestni Vrvež, bo zasedba izdala novo studijsko ploščo z naslovom Beg iz blodnjaka, ki predstavlja prispodobo samega procesa priprave in snemanja plošče, saj so člani morali preskočiti mnogo ovir in časovnih labirintov, ki so jim bile na poti, da so projekt uspešno zaključili.
Skladbe so bili posnete po vzoru koncertnega nastopa, skupaj, v enem prostoru, kjer je bilo prisotne veliko več medsebojne kemije. Ali je zasedbi dejansko uspelo pobegnili iz blodnjaka, bomo lahko slišali že kmalu, na odru festivala Godibodi.

Brez vstopnine

 

Teater, gledališče, odrske deske in še mnogo drugega...:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Fidelio

Beethovna sicer poznamo predvsem kot izjemnega avtorja instrumentalne glasbe, v njegovem opusu pa obstaja tudi več kot 50 opernih načrtov, izmed katerih pa je dokončal zgolj enega. Kompoziciji te globoke glasbene drame, kjer ljubezen zmaga nad človeško krutostjo in sovraštvom, je skladatelj posvetil toliko časa in truda kot morda nobeni drugi svoji stvaritvi. Fidelio je zagotovo ena najbolj zanimivih in nenavadnih oper 19. stoletja (premiera finalne verzije 1814 na Dunaju) ter hkrati ena izmed največjih mojstrovin svetovne operne literature sploh. Beethovnova herojska pesnitev o svobodi vsakega posameznika v družbi, pogumu in ljubezenski zvestobi je tudi po dvesto letih prepletena z nadvse aktualno tematiko in s humanističnimi vprašanji.

Ustvarjalci predstave:
Jaroslav Kyzlink, Rocc, Belinda Radulović, Piotr Maruszak, Jasmin Šehić, Gregor Luštek, Tatjana Ažman, Željka Ulčnik Remic, Igor Grasselli

Solisti:
Peter Martinčič, Jože Vidic, Robert Vrčon, Jaroslav Březina k. g., Urška Breznik, Saša Čano, Urška Arlič Gololičič, Aljaž Farasin, Edvard Strah

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Maratonci tečejo častni krog, režija Matjaž Šmalc

Kultno komedijo Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog, nekateri označujejo tudi kot grotesko ali absurdno dramo, kjer je avtor irealnost odnosov prevedel v realnost življenjskih situacij.

Družina Topalović je v nekih težkih časih našla pravi posel. Iz tega posla so naredili družinsko pogrebno podjetje in v njem je mladi up, ki pa ne želi slediti tem načrtom. Kot vsi mladi se tudi najmlajši Mirko Topalović upira sistemu, medtem ko ženski v drami nemo spremljata svoje moške in trpita v svojem srcu. Nežna tragika je upanje v humorju robustnih moških Topalovićev. Seveda Mirko spozna, da je bolje, če se prepusti na milost in nemilost svojim najbližjim ter sprejme, kar mu je od rojstva namenjeno. S tem izgubi možnost mladostnega popotovanja, a ostaja mu eksistenca in ironija, da je v življenju vse mogoče, če to sprejemaš naravno in s kančkom posmeha.

Režiser Matjaž Šmalc se je odločil za prevod Primoža Viteza, ki nam še močneje približa problematiko sodobnega podjetništva, kar nam črne komedije nikakor ne postavlja samo južneje od nas, temveč neposredno med nas.

Vstopnina: Od 5 EUR dalje.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Do koder seže pogled

Kraljevsko pozorište Zetski dom, Cetinje

Režiser Árpád Schilling
Dramaturg Bence Biro
Prevajalka, dramaturška sodelavka Kata Đarmati
Skladateljica Nina Perović
Asistent režiserja Mirko Radonjić

Igrajo: Varja Đukić, Dejan Đonović, Aleksandar Gavranić, Srđan Grahovac, Dušan Kovačević, Jelena Simić, Zoran Vujović, Nada Vukčević

V Evropi večkrat nagrajeni madžarski režiser se v skupinskem avtorskem projektu posveča aktualnim perečim temam Črne gore, Balkana, Evrope, sveta ... Predstava je nastajala na podlagi igralskih improvizacij, ki so jih zapisali ter primerno uredili in nato postavili na oder. Neposrednost in navidezna neobveznost nastalega tekstovnega gradiva vnašata v predstavo posebno estetiko, pri kateri se gledališka čarovnija ne skriva v vizualnem, temveč v ljudeh in njihovem sobivanju.V središču Schillingovega režijskega zanimanja je tako igralec in zgodba, ki jo pripoveduje.

"Ogrodje predstave so igralske improvizacije na režiserjeve predlagane situacije in karakterje, ki odpirajo številne obče teme in podteme, kot so brutalnost (post)kapitalizma v kontekstu netransparentne tranzicije, vladavina brezpravja, zmanipulirana privatizacija, kraje in sumljive investicije, brezposlenost, revščina, ropanje naravnih virov, represivne patriarhalne matrice itd., ki so obravnavane skozi osebne izkušnje igralcev. Domišljena izvedba psevdodokumentaristične dramaturgije asketskega odrskega jezika." Maja Mrđenović, peripetija.me

mala drama ob 20:00: Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni

"Mi – ustvarjalci grozljivk.
Vsak v svojem ograjenem kraljestvu
Ena sedeminpolmilijardinka.
Strah je kralj.
Sovraštvo kraljica.
Mi dvorni norci."

Simona Hamer sodi v najmlajšo generacijo slovenskih dramatikov, v gledališču pa deluje tudi kot dramaturginja. Dolgoletna članica PreGleja je svojo pisavo dodatno mojstrila na številnih delavnicah dramskega pisanja v Sloveniji in tujini, z raziskovanjem performativnega segmenta gledališča v avtorskih projektih in s (so)ustvarjanjem priredb in dramatizacij za gledališče in radio.
Dramski tekst Razglednice, ki je nastal na pobudo ravnatelja Igorja Samoborja, črpa inspiracijo iz (slovenskih) posameznic, ki so prestopile in premaknile meje znanega in mogočega. Razglednice so potovanje. Dobesedno in metaforično. Živopisen vrtiljak dogodivščin in spoznanj na življenjskem vandranju neke ženske − Slehernice. Tekst postavlja v svoje središče vprašanje alternative današnjemu bezljanju skozi življenje, kjer večina mehanično prehaja vedno isto pot od doma do službe, z občasnim nedeljskim izletom na Šmarno goro. Povprečen zahodnjak se tako duši pod težo nakupovalnih polic, tarna nad tankostjo denarnice, izgublja glavo v vseh "moram", medtem ko radira sezname, ki se začenjajo z "želim", in z vedno večjim strahom škili čez ograjo k sosedom. Z orožjem v roki; za vsak primer. Iskanje drugačnih, še ne uhojenih in s civilizacijskimi smetmi zapacanih poti se zdi danes hkrati nuja in eksotika. Redki, ki stopajo po njih, so deležni tako občudovanja kot prezira. Raziskovanje in upovedovanje sveta skozi žensko perspektivo v Razglednicah zaživi v fragmentarni dramaturgiji, besednih in žanrskih preigravanjih ter v spogledovanju s tradicijo naratorstva. Vsaka postaja prinaša novo preizkušnjo in vsako križišče novo odločitev: katero pot izbrati?

 

MGL:

studio ob 20:00: Kinderland

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni (Călăraşi) v Moldaviji. Po študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je leta 2001 doktorirala iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Kot avtorica in urednica se je ukvarjala z medvojnim romunskim romanom, protikomunističnim izseljenskim gibanjem in komunistično cenzuro. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an în Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Za odlomek iz Kinderlanda je leta 2014 prejela kristal Vilenice, leto kasneje pa je tej ugledni mednarodni nagradi sledila slovenska izdaja romana, ki je v prevodu Aleša Mustra izšla pri založbi Modrijan. Tako je Liliana Corobca postala znana tudi med slovenskimi bralci.

Moldavija, ki leži med Romunijo in Ukrajino, velja za najrevnejšo evropsko državo. Njeni prebivalci množično zapuščajo svoje domove in odhajajo v tujino za boljšim zaslužkom, doma pa ostajajo njihovi otroci, ki odraščajo prepuščeni sorodnikom, sosedom in samim sebi. Z romanom Kinderland, ki je postavljen na moldavsko podeželje in govori o treh prav takšnih otrocih, je Liliana Corobca vznemirljivo popisala ta pereči problem moldavske družbe. Pripovedovalka zgodbe, dvanajstletna Cristina, mora postati mama sebi in bratoma, potem ko sta starša odšla s trebuhom za kruhom v tujino.

Odrska priredba romana, ki jo je po romanu Liliane Corobca napisal Andrej Jaklič, stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. "Mislila sem, da Kinder pomeni ›jajce‹," razmišlja sestra in "mama" Cristina. "Potem nam je neki otrok iz tujine povedal, da pomeni ›otrok‹, in nas naučil igrico Kinderland, v kateri imajo otroci vloge starejših." Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.

mala scena ob 20:00: Čudežna terapija, komedija

Kadar v zakonu hudo škriplje, prideta človeku na misel vsaj dve zelo različni rešitvi: ločitev ali obisk zakonske posvetovalnice oziroma psihoterapevta. Tako se tudi Jana in Valentin Dorek, par srednjih let z dvema skoraj odraslima otrokoma, namenita reševati zakonsko barko, ki neusmiljeno tone. Njuna psihoterapevtka, ženska z dolgoletno prakso, jima postreže s celo vrsto različnih psiholoških vaj za izboljšanje komunikacije, ki pa po prvih obotavljajočih se korakih sprožijo hudournike medsebojnega obtoževanja. Na dan privrejo zatajevani občutki Jane, ki se je vsa leta zakona počutila odrinjeno in zapostavljeno, saj Valentinu nikoli ni odpustila skoka čez plot. Vendar ji zagrenjeni Valentin vrne milo za drago, ker si je tudi ona nekoč privoščila ljubimca. Kot vsi dolgoletni zakonci sta Jana in Valentin izkušena in do zob oborožena veterana zakonskega bojišča; vešče vrtita meče očitkov, mečeta kopja obtoževanj, podstavljata mine poniževanj in streljata drug drugemu naravnost v srce. Bo mirovna misija uglajene in obupane psihoterapevtke uspela ali pa bo s svojimi metodami vred končala kot kolateralna škoda vojne zakoncev Dorek?

 

PTL ob 20:00: Rosana Hribar / Nick Upper: TOBELIJA, plesna predstava

plesna predstava po motivih drame Ljubomirja Đurkovića / a dance performance based on the motifs of a drama by Ljubomir Đurković

Koreografija in izbor glasbe / Choreography and Music Selection: Rosana Hribar

Izvajalke in soustvarjalke giba / Performers and Co-creators of Movement: Rosana Hribar, Maša Kagao Knez, Urša Rupnik

Režija in scenografija / Direction and Set Design: Nick Upper

Dramaturgija / Dramaturgy: Andreja Kopač

Oblikovanje luči / Lighting Design: Aljaž Zaletel

Glasba / Music: Bocet la Înmormântare Stupca (Ciprian Porumbescu) Suceava, Sabu Martinez: Sabu’s Jazz Espagnole Disc 1, TRAG: Jovano, Jovanke (instrumental) – (LIVE) Banjaluka 2013, Vasko Atanasovski, Vlatko Stefanovski, SPSCO: Jovano, Jovanke, Balkan Blues (Varius Artists), Disc 1: Vasile Pandelescu: Dela Hulbesti (Si Voce), Çiğdem Taştan: Jovano, Jovanke

Izdelava kustumov / Costume Make: Katarina Škaper

Producentka / Producer: Živa Brecelj

Produkcija / Produced by: Plesni Teater Ljubljana

Koprodukcija / Co-produced by: Studio 25

Vstopnina: 12 / 8 EUR

 

SiTi Teater ob 20:00: TAK SI - komedija

Komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem, ki je na Dnevih komedije 2014 prejela nagrado Žlahtna komedija po izboru občinstva, Klemen Slakonja nagrado za žlahtnega komedijanta, Aleksandar...

Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, skrivnostna dama, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse in dementni profesor marksizma?

Nestrpna komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem

Vstopnina: 13,5-15 EUR

 

10KA klub smeha ob 20:30: 10kin Večer Novega #106, stand up

Ta torek nas bodo nasmejali: Andrej Kokot Radovljica, Andrej Podbevšek, Boris Dren, Lucas Alexander White, Matic Kokošar in Blaž Curk + MC Luka Jenko.

Vstopnina: 4EUR

 

MSUM:

17:00 - 18:00 javno vodstvo po razstavi Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča

Vodil bo so-kustos razstave Igor Španjol.

Razstava prikazuje razširjeno polje umetnosti osemdesetih let, za katero je bila značilna praksa, ki so jo zaznamovale večmedijskost, samoorganiziranost, interdisciplinarnost, transgeneracijskost in skupinsko avtorstvo.

Brez vstopnine

18:00 - 19:00 predstavitev knjige Osemdeseta o osemdesetih

Pri pogovoru bodo sodelovali avtorji prispevkov: Tea Hvala, Anej Korsika, Kaja Kraner, Aleš Mendiževec, Tjaša Pureber in urednica knjige Bojana Piškur.

Publikacija Osemdeseta o osemdesetih vključuje tekste petih teoretičark in teoretikov, rojenih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki z današnjega stališča proučujejo nekatere ključne tekste ter razmerja med politiko, družbo, kulturo in umetnostjo tistega desetletja.

Publikacija je del širšega projekta OSEMDESETA skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov v Sloveniji in Jugoslaviji, ki poteka v Moderni galeriji. OSEMDESETA so hkrati tudi del mednarodnega partnerstva muzejev Internacionala, v katerem je eden od partnerjev tudi Moderna galerija. Koncept se navezuje na širše premišljevanje o t. i. uporabi umetnosti ("uses of art"), ki je v osemdesetih letih zaznamovalo Evropo. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji še posebej pa v Sloveniji je imela "uporaba umetnosti" specifičen predznak, saj je bila umetniška alternativa tista, na kateri je od začetka semdesetih temeljila civilna družba; alternativa ni bila zgolj umetniška oblika, temveč tudi analitični model in politični normativ.

Izraz civilna družba je bil v Sloveniji prvič umeščen v takratna družbenopolitična dogajanja na simpoziju Kaj je alternativa? novembra 1983 v disku FV v Ljubljani. Pojem civilne družbe je pri nas izhajal iz precej drugačnih izhodišč kakor v drugih vzhodnoevropskih državah: ne iz disidentstva in drže "civilna družba proti državi", temveč je predvsem pomenil povezovanje med raznoličnimi novimi družbenimi gibanji in odpiranje "novih oblik družbenosti", ki pa niso bile zgolj "opozicija" obstoječim oblastem. Pri tem je pomembno vlogo igrala tudi alternativa, temelječa na različnih oblikah drugačne kulturne produkcije "od spodaj" (množična kultura, gledališče, hepening, moda, glasba, video, likovna produkcija).

Na začetku osemdesetih je bila ideja civilne družbe še razumljena v smislu razprav o "socialistični civilni družbi" (pri čemer, kot piše Tomaž Mastnak, v objem civilne družbe v Sloveniji ni gnal antisocializem ali antikomunizem), konec osemdesetih let pa je civilna družba prevzela oblast in postala ideologija vladajočih, s tem da je socialistični režim zamenjala s kapitalističnim sistemom. Pri tem gre za svojevrsten paradoks, kajti civilna družba na oblasti ni več civilna družba, postane namreč del same oblasti.

O čem torej govorimo, ko govorimo o civilni družbi iz današnje perspektive? Ali obstajajo koncepti, ideje, ki niso zgolj nekakšna civilnodružbena "malomeščanska semantika", naplavina osemdesetih? Po prehodu iz socializma v kapitalizem, po ustanovitvi novih držav na tleh Jugoslavije, po konfliktih in vojnah v devetdesetih letih – kaj je sploh ostalo od takratnih "idealov" civilne družbe? Na ta vprašanja je poskušala odgovoriti skupina teoretikov in teoretičark v publikaciji Osemdeseta o osemdesetih.

 

Modra soba / 5. nad. Filozofske fakultete ob 17:00: Besedna postaja: Zmago Šmitek in Mandale

Zmago Šmitek, Mandale – tajni vrtovi razsvetljenja  (Beletrina, 2016)

Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta, bodisi prek množičnih medijev ali varno shranjeni v letalski prtljagi turistov. Mandale so sestavni del naših modernih življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. Tokrat bomo govorili o antropoloških in prostorskih vidikih mandal, v pogovor pa bosta sogovornika vpletla tudi avtorjeve neposredne izkušnje s tridesetletnih potovanj po Aziji, na podlagi katerih je ta dragocena knjiga tudi nastala.

Z zaslužnim profesorjem Zmagom Šmitkom se bo pogovarjal dr. Boštjan Kravanja. 

Prijazno vabljeni! 

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Barbara Pogačnik : Alica v deželi plaščev, predstavitev knjige

Alica iz naslova se namesto v čudežni deželi znajde v deželi, kjer se, skupaj z drugimi liki otroških junakinj, kot so Sneguljčica, Ronja Astrid Lindgren, Gerda iz Andersenove Snežne kraljice, Pepelka,... sooča s "preoblačenjem" čustev, s teatrom v areni življenja, v katerem se pogled notranjega otroka sooča z usodami odraslih žensk, pisateljic, pesnic, pevk, plesalk. To je potovanje proti hiši, ki spreminja oblike, kot potovanje k sebi, iskanje mnogih obrazov svojega notranjega življenja, ki se hkrati dopolnjuje s podobami resničnih potovanj. Zbirka je natančno grajen kaleidoskop, ki prepleta različne slike okoli vodilne teme hiše: ta predstavlja človekovo kompleksno in nelogično notranjo identiteto.

Alica v deželi plaščev je četrta knjiga uveljavljene pesnice Barbare Pogačnik.

S pesnico se bo pogovarjal Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev. S kitaro se bo pridružil Andraž Polič.

Barbara Pogačnik (1973) pesnica, prevajalka in literarna kritičarka, diplomirala na Université Catholique de Louvain v Belgiji in magistrirala na univerzi Sorbonne – Paris IV. Je avtorica zbirk Poplave (Mladinska knjiga, 2007), V množici izgubljeni papir (LUD Literatura, 2008), Modrina hiše /The Blue of the House (Študentska založba, 2013), Alica v deželi plaščev (Mladinska knjiga, 2016), njene izbrane pesmi so v več kot 25 jezikih. Gostovala je na več kot 50 mednarodnih festivalih in pisateljskih rezidencah v več kot 20 državah, njene pesmi so vključene v različne antologije, nekatere pa so tudi uglasbene.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 19:30: Virginia Woolf, avtorica in njeni prevajalki

Virginia Woolf je najbolj zaslovela s svojimi modernističnimi romani, v katerih je bolj od zunanje resničnosti pomembna psihološka resničnost posamičnih protagonistov. Ta se pogosto razkriva skozi tok njihove zavesti in vpliva na čas in prostor romana, da prav tako postaneta subjektivna, deformirana in odstopajoča od koncepta časa in prostora, ki je sprejet v "zunanjem svetu". Bolj od zgodbe same nas priklene lirični način pripovedovanja, preprežen s simbolnimi pomeni in subtilnimi literarnimi aluzijami in navezavami. Subjektivizirana čas in prostor omogočata značilno prehajanje iz ene zavesti v drugo in menjavanje pripovednih perspektiv. Vsak roman Virginie Woolf je nov eksperiment in odklon v neznano, saj je pisateljica za vsakega poiskala nov vzorec in sporazumevalni kod.

Breda Biščak: "Mislim, da mi je leposlovje Virginie Woolf v roko prvi potisnil Gašper Malej, šlo je za njen najbolj hermetični roman Valovi. Takrat sem bila še gimnazijka, in če me ne spomin ne vara, sem ga brala med plovbo v Benetke; nisem ga kaj dosti razumela, magma besed pa me je vabila, da ga nekoč znova preberem. Potem je prišel Orlando, roman, ki ga je bilo veliko lažje prebrati. Med pohajkovanjem po Ljubljani tik pred sprejemnimi izpiti na FF sem si v antikvariatu kupila Gospo Dalloway; prebirala sem jo med vožnjo z vlakom domov in preplavljala sta me tako bralska očaranost kot prepričanje, da sprejemnih izpitov na angleščini (in primerjalni književnosti) ne bom opravila. A sem jih in leta pozneje, ko sem imela za sabo tudi potovanje po Škotski, kjer nam je prijateljica uspela pridobiti akreditacijo za ogled Orlanda na edinburškem festivalu, na primerjalni diplomirala z nalogo o osrednjih romanih Virgine Woolf.

Morda sem si že med študijem ustvarila podobo, da je Virginia Woolf bolj ali manj že prevedena v slovenščino – podoba je bila napačna, kar je s svojimi prevodi dokazala prav Jana Unuk – in da so neprevedeni samo še njeni eseji. Življenje samo je prineslo možnost, da sem pripravila njihov izbor Ozki most umetnosti, izdal pa ga je Matevž Kos pri LUD Literatura. Sledil je prevod nekaterih njenih krajših zgodb, h kateremu me je povabila Tina Mahkota; z naslovom Madež na steni je izšel pri Beletrini. In potem mi je uspelo pridobiti še založnika Gašperja Troho (založba Arsem) za izbor iz avtoričinih dnevnikov (Trenutki videnja); tako se je obrnilo, da sem prevod pripravljala v letu, ko so zaradi varčevalnih ukrepov hoteli ukiniti JAK, zaradi česar smo precej pozno izvedeli, da je knjiga dobila subvencijo (kar je bil pogoj, da izide). In tako sva z Virginio znova skupaj potovali po svetu, prevedla sem jo resda doma (vmes sem se selila), a sem uredniku spremno besedo odposlala na madridskem letališču, njegove uredniške popravke pa prebirala v Limi.

Odtlej je Jana Unuk prevedla še preostale neprevedene romane ... tako da upam, da se v prihodnje pojavi "dobrotnik", ki bi bil pripravljen financirati nov prevod Orlanda. Ta je bil sicer ponatisnjen (a ne na novo poslovenjen), v zbirki Veliki večni romani ga je izdal Aleš Berger, ki mi je tudi odprl vrata v svet književnega prevajanja."

Jana Unuk prevaja poezijo, prozo in esejistiko iz poljščine, angleščine in srbohrvaščine. Prevajala je poezijo avtorjev, znanih kot "poljska pesniška šola" (nobelovcev Czesława Miłosza in Wisławe Szymborske, Tadeusza Różewicza, Zbigniewa Herberta, Anne Świrszczyńske, Aleksandra Wata idr.). V slovenščini je predstavila dela osrednjih sodobnih poljskih romanopiscev O. Tokarczuk, M. Tulli, P. Huelleja, A. Stasiuka, S. Chwina, J. Dehnela, I. Karpowicza ter bosanskega romanopisca D. Karahasana. Sestavila in prevedla je pet obširnih izborov ljudskih pravljic za otroke. Od angleške literature se posebej posveča prevajanju vodilne evropske modernistke Virginie Woolf; doslej je prevedla štiri romane (Flush, Med dejanji, Jakobova soba in Leta) in del zbranih kratkih zgodb. Nazadnje je pripravila obsežen izbor kratkih zgodb nobelovca I. B. Singerja. Leta 2006 je prejela Sovretovo nagrado.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Kako naj bi kristjani rasli? (okrogla miza)

Podvprašanja:
• Ali kristjani postajamo boljši, manj grešni?
• Kakšno je razmerje med opravičenjem in posvečenjem?
• Ali obstajajo določene krščanske 'discipline'?
• Ali lahko izgubimo odrešenje?

20:00 Veliki finale::Prenovačite Novaka (literarno-filmski dogodek)

Dragi filmski entuziasti, ljubitelji interdisciplinarnosti in improlige ter ostala zainteresirana javnost, lepo vabljeni na letošnje zadnje dejanje literarno-filmskega komba Prenovačite Novaka!

Za končno zmago se bodo potegovali vsi zmagovalci preteklih petih krogov. To so: Miha Zemljič, Nika Prusnik Kardum, Matjaž Zgonc, Varja Hrvatin in Vid Skrbinšek. Tokratno žirantsko trojico bodo sestavljali: Boris. A. Novak, Boštjan Gorenc – Pižama in Martin Horvat.

 

Cirkulacija 2 ob 21:00: Robotanika | Genesis, kibernetični rajski vrt

Tokrat bo to tandem Adam Donovan in Katrin Hochschuh

Adam Donovan je med najbolj prodornimi umetniki pri vključevanju inovativnih fizikalnih metod v umetnost.  Njegovo polje raziskav je usmerjen zvok in akustične leče. Izjemno znani so njegovi ultra gibčni roboti z ultrasoničnimi zvočnimi sistemi, ki jih bo uporabil tudi tokrat.

Prvič se z njim predstavi Katrin Hochschuh z njenim sistemom real-time obdelave in vizualizacije, ki temelji na principu roja (”swarm”).

Ultrasonični princip vpetja zvočne modulacije na frekvence, ki presegajo človeške slušne zaznave, omogoči izjemno usmerjen zvok – t.i. zvočni laser. Tako usmerjeno nihanje zraka lahko tudi potuje izjemno daleč – nekaj 100 metrov ali celo nekaj kilometrov!  Donovan je z ultra-gibčnim ultrazvočnim roboto

m tudi preverjal, kje so meje slušne zaznave smeri.

Pred tem in po tem: od 20.00 dalje – razstava/ situacija Robotanika Genesis z vsemi kibernetičnimi bitji – mehkimi in trdimi…

Adam Donovan, avstralski umetnik, ki deluje v Švici, nedavno še na Dunaju. Samodeklarira se kot umetnik na področju hibridne umetnosti – razpete med umetnost, znanost in tehnologijo. Njegovo delo obsega nelinearno akustiko/ zvok, robotske skulpture, VR interaktivna okolja („game engine“) in zaznavanje prostora s kamero. Donovano delo povezuje zelo specializirano področje akustične znanosti z vizualnimi umetnostmi.

Od leta 1996 je polje njegovih raziskav usmerjen zvok in akustične leče ter na podlagi tega ustvarjal interaktivne instalacije. Sodelovanje z znanstveniki je zanj ključno, saj na ta način pridobi znanja za razvoj njegovih prototipov za razstave. Na tem področju interdisciplinarne umetnosti je Donovan danes med najbolj prodornimi umetniki pri razvoju in vključevanju inovativnih fizikalnih metod v umetniških instalacijah.

Dela: 2015: Saturn 3 (WRO Media Art Biennial, Wrocław Poljska), 2015: Psychophysics Machines (Den Haag, Nizozemska), 2014: Hot particle, Always Forever Now, timelessness and the currency of new media (das weisse haus, Dunaj Avstrija), 2013: Parabolic Swimming (Swiss Mechatronic Art Society, Wildhause Švica), 2013: Curious Tautophone(Poolloop Festival, Zurich Švica).

 

Bežeče sličice:

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Retrospektiva: Dialogi s Filipom

Pot v gaj – Opre Roma 3, Filip Robar Dorin, Slovenija, 2011, Beta, 16:9, barvni, 72' 

Tretji del romsko-slovenske trilogije, v katerem se prepletajo sodobne teme in dileme s tistimi pred desetletji. Takrat so avtor in prijatelji, med njimi še posebej Bojan Tudija, izvedli več pomembnih akcij za izboljšanje življenja Romov, ustanovili prvo romsko društvo v državi in dosegli dopolnitev zakona o lokalni samoupravi, po kateri romske skupnosti volijo svojega predstavnika v občinske svete. Prizadevanje Romov in vse številnejših posameznikov v večinski družbi je rodilo sadove in pokazalo se je, da je romsko problematiko mogoče uspešno reševati edino z medsebojno povezanostjo in vzajemnim, vztrajnim in potrpežljivim delom. Po 20 letih avtor preverja, kaj se je spremenilo v tem času, kakšni so dejanski dosežki slovenske družbe na področju materialne, socialne in narodnostne integracije Romov v življenju nove države.
Za izposojo filmske kopije se zahvaljujemo Slovenskemu filmskemu arhiv pri Arhivu RS.

21:00 Iz kinotečnih vrst

Zvok Istanbula (Crossing the Bridge: The Sound of Istanbul), Fatih Akin, Nemčija/Turčija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp

Nemški rocker s turškimi koreninami Alexander Hacke se odloči odpotovati v Istanbul in raziskati ter posneti glasbo in zvoke tega mosta med vzhodno in zahodno civilizacijo. Med raziskovanjem mesta naleti na številne glasbenike in veliko raznovrstnost, od elektronske glasbe, rocka, hip-hopa do povsem tradicionalnih orientalskih ritmov, pri odkrivanju teh skrivnosti pa mu pomagajo tudi številni znani turški pevci, skladatelji, glasbeniki in izvajalci, ki jih druži ljubezen do glasbe.

 

Kinodvor:

19:00 Izginotje (Flaskepost fra P), Hans Petter Moland, Danska / Nemčija / Švedska / Norveška, 2016, DCP, 112'

Srhljiv in razburljiv nordijski noir, ekranizacija popularne kriminalke Jussija Adler-Olsena v režiji Hansa Pettra Molanda (Amaterji).

21:15 Služkinja (Agassi), Park Chan-wook, Južna Koreja, 2016, DCP, 144'

Čutna, vizualno razkošna ljubezenska zgodba in nepričakovanih obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka (Stari). Priredba romana Sarah Waters o ženskem uporu moški nadvladi je doživela premiero na festivalu v Cannesu.

Mala dvorana:

20:00 Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro), Raoul Peck, ZDA / Francija, 2016, DCP, 95'
Globoko oseben, ganljiv in poetičen, a kot britev oster filmski esej prikaže Ameriko skozi oči ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmatičnega in vizionarskega Jamesa Baldwina. »Jaz nisem zamorec. Človek sem. Ampak če vi mislite, da sem zamorec, pomeni, da ga potrebujete. In vprašati se morate, zakaj.« Zmagovalec ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranec za oskarja za najboljši dokumentarec.

 

Komuna:

18:00 100 metrov (100 metros), Marcel Barrena, Portugalska, Španija

20:00 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje 2D (Pirates of the Caribbean: Salazar's Revenge), Jerry Bruckheimer, ZDA, akcijska pustolovščina