Preden zgorimo
[A] infoshop ob 19:00: veganska večerja
Osvoboditev živali, super tovariška družba in odlična veganska hrana. Kaj je lahko boljšega? Pridruži se nam na tradicionalni veganski večerji v [A] Infoshopu, tokrat izpod nožev in kuhalnic Slovenskega veganskeg društva.
Klub Gromka ob 20:00: Sindikat odklonskih enitet: Marijs Boulogne in Simona Semenič: Večna medikacija
Slovenska adaptacija gledališke predstave Marijs Boulogne Endless Medication. Trajanje: 60 minut. Predstava je v slovenskem jeziku.
http://www.klubgromka.org/index.php?mode=program&id=5037
Jalla Jalla ob 20:15: XVIII. Antifa fest - Otvoritev razstave AntiFa grafiti
AT Rog:
Cirkusarna naokROG ob 19:00: Ashtanga Vinyasa Yoga with Fabian
http://atrog.org/program/cirkusarna-naokrog/2474
Modri Kot ob 21:00: Kadonnut Manner, the Lost Continent
http://atrog.org/program/modri-kot/2510
Muska izven:
Cankarjev dom:
Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki – Sofía Rei & JC Maillard (The Stone Series)
Sofía Rei: glas;
JC Maillard, basovski saz
Program: The Book Beriah
Nagrajena vokalistka, tekstopiska in producentka Sofía Rei (v Cankarjevih torkih se je že predstavila z vokalnim kvartetom Mycale) štejemo za eno najbolj strastnih in inventivnih glasov na trenutni glasbeni sceni v New Yorku. Njena glasba raziskuje povezave med različnimi tradicijami južnoameriške folklore, jazza, flamenka in elektronskih zvokov. Prvotno iz Buenos Airesa, Sofía povezuje različne vplive, polne ritmične kompleksnosti in melodične čistosti. V edinstvenem projektu za glas in basovski saz dolgoletna sodelavca Sofía Rei in JC Maillard ponujata izjemno intimno in samoopazovalno raziskavo priznanega izvornega gradiva. Z besedilom Reijeve in dogovori obeh glasbenikov pesmi raziskujejo različne teme, od ljubezni do samote, do duhov Fride Kahlo in otroštva pod diktaturo v Argentini.
Vstopnina: 12, 8* EUR
Gallusova dvorana ob 20:00: Koncert ob 75. obletnici obstoja Partizanskega pevskega zbora
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pri Črnomlju. Nastal je iz okrevajočih ranjencev, partizanov, kot edinstven zbor v takratni vojskujoči se Evropi. Imenovali so ga Invalidski pevski zbor ali po domače tudi Pojoča četa.
Po vojni se je preimenoval v Partizanski invalidski pevski zbor, po prenehanju delovanja v zboru invalidov pa se je preimenoval v Partizanski pevski zbor kot se imenuje še danes. Zbor ohranja partizanske in domoljubne pesmi iz zgodovine zadnjih sto let, ko se je slovenski narod bojeval za svoj obstoj. Zbor je že davno prešel z nastopi številko 2000, v zadnjih letih ima pa 30 do 40 različnih nastopov na leto, kar pomeni moralno plačilo pevcem za dvakratno tedensko vajo.
Vstopnina: 5, 10, 15 EUR
Bežigrajska galerija ob 20:00: O-zvočenje 17 Skupina SLOWIND
Na tridnevnem festivalu se od 16. do 18. aprila 2019 v okviru vsakoletne glasbene prireditve avtorske glasbe predstavljajo skupini SLOWIND in SAETA ter Bojan Drobež.
Vse od leta 1977 se v Bežigrajski galeriji predstavljajo avtorji elektronske, elektroakustične, akustične in eksperimentalne glasbe, ki se redko predstavljajo slovenski javnosti.
Spored:
Torek, 16. april ob 20.00: SLOWIND
- Lojze Lebič (roj.1934): Dogodki
- Nina Šenk (roj. 1982): Obrisi in sence
- Toshio Hosokawa (roj. 1955): Starodavni zvoki
- Aurele Stroe (1932–2008): Pentaendre
- Steve Reich (roj. 1936): Glasba za pet lesenih palčk
Pihalni kvintet Slowind (Aleš Kacjan - flavta , Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko -klarinet, Metod Tomac - rog, Paolo Calligaris fagot) je bil ustanovljen pred štiriindvajsetimi leti. V tem času se je ansambel, ki izvaja praktično vsa dela standardnega repertoarja za ta sestav, profiliral še v brezkompromisnega in v slovenskem prostoru najaktivnejšega izvajalca sodobnih del, od klasikov avantgarde do najmlajših, še neuveljavljenih, a zelo obetavnih avtorjev našega časa. Slowind z naročili stalno spodbuja mlade slovenske skladatelje ter se rad odziva vabilom za izvedbe novitet na mnogih evropskih odrih. Obenem že vrsto let tesno sodeluje z etabliranimi svetovnimi skladatelji, kot so Vinko Globokar, Robert Aitken, Heinz Holliger, Jürg Wyttenbach, Vito Žuraj, Ivan Fedele, Tošio Hosokava, Nina Šenk, Uroš Rojko, Martin Smolka, Volker Staub, Ivo Nilsson, Gérard Buquet, Niels Rosing Schow in drugi, ki mu posvečajo svoja dela in ga vključujejo v svoje projekte.
Brez vstopnine
Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Kontrabant
Béla Szomi Kralj, harmonika, klasična kitara, buzuki, vokal
Dušan Železnikar, kitara, buzuki, kljunasta flavta, vokal
Gašper Povše, violina, mandolina, vokal
Matijas Severhen, bas čelo, bas kitara, bobni, vokal
Kika Szomi Kralj (občasna gostja), vokal klarinet, blok flavta
Skupina Kontrabant deluje od leta 1994. Neguje in združuje akustično etno, folk, country in druge zvrsti glasbe v slovenskem, madžarskem, srbohrvaškem, romskem, židovskem in angleškem jeziku ter s pridihom teh tako različnih kultur. Besedila njihovih skladb so avtorska dela pesnikov iz Slovenije, ki pišejo v različnih jezikih in narečjih.
Kontrabant je pustil pečat v slovenskem prostoru s številnimi albumi in uspešnicami, nekatere med njimi, npr. "Regrat v salat" in "Prekmurje moje Prekmurje" pa so v Sloveniji ponarodele. Za svoje delo si je Kontrabant prislužil več nominacij za slovensko glasbeno priznanje Zlati Petelin.
Sledil bo Celični jam.
Brez vstopnine
Orto bar ob 21:00: Orto Fest 2019 - Samuel Blues & Miha Erič - OrtoFest 2019
V goste prihajata Samuel Blues in Miha Erič s svojimi avtorskimi NOVIMI udarnimi skladbami!
Glasbenika imata na odru prezenco v prodornih ritmih prepletajočih akordih ter slide šovih, do tonskih krikov suverenih, surovih, nežnih in udarnih orglic v blues rock maniri.
Veljata za najbolj izvirna in nadarjena glasbenika v mlajših vrstah slovenske rockovsko - bluesovske glasbene scene.
Če orglice nikoli ne utihnejo in če se ritem noge s slide kitaro in reskavim glasom ne ustavi, gre zagotovo za bluesovski duet, ki ga sestavljata Samuel Blues in Miha Erič.
Vstopnina: 5 EUR
Teater, razstave, predavanja...:
Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Komedija
Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)
SNG Drama:
Levi oder ob 18:00: Diracov akord
Enačba, s katero je Dirac napovedal obstoj antimaterije, je podstat gledališke uprizoritve Diracov akord. V režijski maniri Mateja Filipčiča je tematski izbor vselej palimpsest. Prvotno besedilo je odstranjeno, njegovo mesto zasede avtorski premislek, poosebljen in posplošen hkrati. Tokrat je odstranitev še zlasti utemeljena, saj je fizik ob koncu življenja dejal, da bi pot opravil znova, a drugače. V Akordu zato uprizarjamo Antidiraca. Sledimo mu na postajah, na katerih se ni ustavljal.
Veliki oder ob 19:30: Ali: Strah ti poje dušo
* Druga uporabljena glasba: Vico Torriani, Du schwarzer Zigeuner, The Love Unlimited Orchestra, Love's Theme, Peter Alexander, Komm und bau dir deinen Traum (Leute im Campingzelt), David Bowie, Heroes, Heintje, Klein sein, das ist schön, David Bowie, Wild Is the Wind; tonski vodja Srečko Bajda/Črt Trkman
Lučni vodja Aleš Vrhovec/Matej Kolmanko
mala drama ob 20:00: Pljuča
Duncan Macmillan je eden najzanimivejših glasov sodobne britanske dramatike. Deluje kot dramatik, režiser in performer, ustvarja za gledališče, film in televizijo (največ za BBC). Njegove igre pogosto režira Katie Mitchell. Pljuča so leta 2013 dobila nagrado za najboljšo igro na The Off West End Theatre Awards.
Veliki oder ob 19:30: Razbiti vrč*
* Očitno gre za pomoto organizatorja.
Gledališče Glej ob 20:00: Psiho
V Psihu iščemo dokaze in dvome o človeku, ki pada v Cono, v stanje brez kontrole, območje fantazije, strasti in strahov. Psiho ljubi in se razdaja, s svojimi dejanji povzdiguje in se poklanja vsem ženskam sveta. Lovi trenutke intimnosti in iz različnih delov osebnosti sestavlja mozaik popolnega bitja. Hodi v službo, obsesivno spremlja Zmajeve podvige, snema bloge za boljši vsakdan in fantazira o vzporednem življenju, ki bi ga izpolnilo.
Vstopnina: 10EUR, 7EUR (študenti, upokojenci, dijaki)
SNG Opera in balet ob 19:30: Giselle
Balet Giselle, premiero uprizorjen v pariški operi leta 1841, še danes velja za nesporno mojstrovino klasičnega romantičnega baleta in spada med stalnice baletnih odrov po vsem svetu. Ustvaril ga je francoski skladatelj Adolphe Adam (1803–1856), avtor več kot 50 opernih in 12 baletnih del, koreografijo prve postavitve pa sta prispevala baletni mojster Jean Coralli in Jules Joseph Perrot, plesalec in eden od najpomembnejših koreografov romantičnega obdobja. Navkljub številnim poznejšim predelavam libreta in koreografije je najbolj ohranjena in največkrat izvajana inačica Maruisa Petipaja, mojstra klasičnega obdobja v baletni umetnosti, ustvarjena za Carsko gledališče v Sankt Peterburgu leta 1903. Z ravno pravšnjo mero čustev in dramskega naboja ta beli balet prek izjemne tehnične zahtevnosti ter brezčasnega in eteričnega šarma podčrtuje vsebino zgodbe z idejo o ljubezni in smrti, posmrtnem življenju in transcendentalni ljubezni. Na našem odru je prvič zaživel leta 1967, zadnjo klasično postavitev pa smo lahko videli leta 1995. Novo koreografijo po klasični koreografski predlogi pripravlja kubanski baletni umetnik Howard Quintero Lopez, ki je z našim ansamblom sodeloval kot asistent koreografinje pri postavitvi Labodjega jezera v sezoni 2014/2015 in ki z nami že nekaj let sodeluje tudi kot baletni pedagog. Dirigent predstave bo Aleksandar Spasić.
MGL:
Veliki oder ob 19:30: Addamsovi
Komedija
Mjuzikel Addamsovi prikazuje srečanje družine Addams in družine Krneki. Sreda je odraščajoča mlada ženska, spoznala je fanta Lukasa, s katerim sta se zaljubila in se želita poročiti. Tako je napočil čas, da se njuni družini spoznata. Toda Lukasova družina je "normalna". Krnekijevi se na vso moč trudijo slediti konvencijam in zavračajo vse, kar odstopa od uveljavljenih družbenih norm. O svojih željah in užitkih se ne pogovarjajo iskreno, temveč zgolj posnemajo obstoječo realnost in se vključujejo v neskončno verigo dvojnikov. Zveza Morticije in Gomeza pa temelji prav na izrekanju resnice. Poplava izmišljotin in nesmislov, izrečenih med večerjo, je odplavila resnico iz iskrenega doma Addamsovih, zaradi česar je neponovljivost družine Addams in njenega dvojnika postala ogrožena. Morticija se zato odloči ubraniti enkratnost svojega resnicoljubnega rodu, ga iztrgati iz neskončne verige simuliranih dvojnikov. Edini način, da hišo Addams očisti sranja in laži, je govorjenje resnice. Za naslednjo točko večera tako napove "igro", dolgoletno družinsko tradicijo: "Brez skrivnosti, to je igra za vse. Najtemnejše naj iz tebe privre. Gledaš svoj strah in prijetno ti je, ker greš se brez skrivnosti z vso to noro srečno družbo," prepevajo Addamsovi. Resnicoljubni čudaki se s svojimi gosti igrajo nekakšen kelih resnice, vsak udeleženec napravi požirek iz svetega družinskega kozarca in prizna nekaj o sebi, česar ni še nikoli nikomur povedal. Napetost na večerji naraste.
Mini teater ob 20:00: Juda
Vekemansova v tem besedilu problematizira sodbo in ne izbriše greha, se ne spušča v teološke razprave, temveč opazuje človeško plat zgodbe, ne poudarja verskih zapovedi in se ne ukvarja z znanstvenimi odkritji, temveč se preprosto sprašuje o dejstvih, ki so pred očmi vsakogar. Dramsko besedilo zato prikazuje svetopisemska dejstva, ponuja možne odgovore na nezapisana poglavja in nazadnje prepušča mnenje vsakemu gledalcu posebej.
- - -
Galerija ZDSLU ob 19:00: Razstava Milana Eriča - Jakopičevega nagrajenca
V Galeriji ZDSLU se bo s svojimi slikami iz zadnjega dvoletnega obdobje in animiranimi filmi predstavil letošnji dobitnik nagrade Riharda Jakopiča 2019 za življenjsko delo akademski slikar, ilustrator in avtor animiranih filmov Milan Erič, ki se resnih vsakodnevnih problemov loteva na kritičen, velikokrat s humorjem opremljen in popestren način vrhunskega slikanja in risanja.
Brez vstopnine
Balassijev Inštitut ob 19:00: Razstava: Prepleti (Eva Farkasvölgyi, Žiga Okorn)
Razstava madžarske umetnice Eve Farkasvölgyi in slovenskega umetnika Žige Okorna na drobnem primeru mednarodnega umetniškega sodelovanja prinese na plano tisto najboljše, kar premorejo evropske kulture znotraj skupne civilizacije, saj z medsebojno občutljivostjo za posebnosti vpneta svoje vizije v skupno metaforo, ne da bi se razlike in karakternost posameznikovega izraza izgubile.
(Jiři Kočica – kustos)
Brez vstopnine
Contra gallery, Stari trg 1 ob 19:00: Razstava John Newsom - Eye of the Beholder
John Newsom je ameriški slikar, ki živi in ustvarja v New Yorku. Rojen je bil leta 1970 v Hutchinsonu v Kansasu. Newsom je najbolj znan po tem, da združuje več tehnik formalnih slikarskih strategij na obsežnih platnih z dinamičnimi spektakli naravnega sveta. Leta 1992 je diplomiral likovno umetnost na šoli za oblikovanje na Rhode Islandu, nato pa se je preselil v New York City, kjer se je udeležil študija v New Yorku. Magistriral je likovno umetnost na New York University pri 24 letih. Newsom se je v zgodnji karieri osredotočil na razstave, ki so bile predstavljene v pomembnih institucijah, vključno s fundacijo Richard J. Massey za umetnost in znanost v New Yorku 2011-2012, kot tudi MANA Contemporary, ki se nahaja v Jersey Cityju v New Jerseyju - leta 2015.
Newsom je veliko razstavljal v Združenih državah in Evropi ter na Japonskem. Članki in recenzije njegovega dela so se med drugim pojavili v Artforumu, Art in America, Flash Art in The New York Times. Njegovo delo je vključeno v številne zasebne in javne zbirke, vključno z Museum of Modern Art NY, The Whitney Museum of American Art, The Brooklyn Museum, The Hammer Museum, The San Fransisco Museum of Modern Art, The Neuberger Museum of Art, Yale University Art Gallery in The R.I.S.D. Museum
Brez vstopnine
Atelje Galerija ob 19:00: Vodografije/ Aquagraphs
Instalacija
Vabimo vas na odprtje razstave arhitekta in oblikovalca Boštjana Debelaka z naslovom Vodografije / Aquagraphs, ki bo v torek, 16. aprila 2019 ob 19. uri v Atelje Galeriji na Gallusovem nabrežju 29 v Ljubljani.
Proces specifičnega skeniranja naravnega okolja in sprotne implantacije teh kodnih zapisov oblik v lastne arhitekturne in oblikovalske stvaritve se tokrat odraža v seriji zajetih motivov, ki so monokromatsko natisnjeni na kot tanek led debele steklene plošče. Slike so bile posnete v obdobju zadnjih 15 let na vodni površini presihajočega jezera s čolna v vseh letnih časih in različnih vodostajih. Plovilo je lahko občasno tudi delovno mesto in meditativno okolje, v katerem najdem navdih in iščem odmik v mir. Oko arhitekta ali oblikovalca je s pogledom skozi fotografski objektiv podrejeno ustvarjalnemu kredu, serija motivov na steklenih ploščah pa je prikaz zajetih grafičnih in geometrijskih podob, vzetih iz narave. Ko taka "fotografija" kot fizični zapis preskoči s papirja na steklo, se s tem motiv dematerializira, izgubi svojo zemeljsko podlago in izstopi v vmesni prostor – eter. Od tod naprej je samo tanka meja do podobe, ko ta ostane v človeški misli samo še kot spomin – relativna, individualna, deformirana in izginjajoča oblika tega zapisa – ali pa je kot transformacija za vselej vtisnjena v drugo umetnino. Galerija, ki gosti ta lebdeča stekla z "dematerializiranimi" grafičnimi motivi kodnih zapisov, s tem postane intimni eterični in lebdeči prostor moje zaznave ter ujete simbolike, ki jo nato v kreativnem procesu vgrajujem v svoja arhitekturna in oblikovalska dela. Razstavni prostor je transformer teh zapisov v mentalno sfero publike. Mogoča pa sta preobrat in retrotransformacija v materijo, v oblikovalski motiv ambientalne arhitekture.
Brez vstopnine
- - -
Prešernova dvorana SAZU ob 19:00: Vid Kocijan: Ali ima umetna inteligenca zdravo pamet?
Vid Kocijan je bil ASEF štipendist leta 2016 pri prof. Juretu Leskovcu na univerzi Stanford. Dodiplomski študij je opravil na Univerzi v Ljubljani ter nadaljeval magistrski in doktorski študij na Univerzi v Oxfordu, kjer se ukvarja z metodami za razumevanje naravnega jezika in sklepanja. V predavanju bo predstavil del svojega raziskovalnega področja, ki se ukvarja s t.i. "zdravo pametjo", razumevanjem sveta, ki ga ljudje premoremo, algorimti pa ne. Ali pač?
Knjižnica Prežihov Voranc ob 19:00: Knjiga spregovori z dr. Iztokom Osojnikom: Invalidna sorojenca
Egon Bondy: Invalidna sorojenca. Prev. Tatjana Jamnik. Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2017. 280 strani. (roman)
Roman Invalidna sorojenca (1974), ki ga je Egon Bondy dokončal v obdobju najturobnejše normalizacije in je do žametne revolucije krožil v obliki ilegalnih izdaj, je eno najpomembnejših del sodobne češke proze. Napisan je v znanstvenofantastičnem podžanru distopije in se v marsičem navezuje na Orwellov roman 1984. Knjiga je veljala za »biblijo« češkega undergrounda, ki je v njej prepoznal svoj alternativni življenjski slog in zavestno odločitev za obstranstvo oz. izstop iz politiziranega mainstreama, pa tudi posmeh potrošniškim idejam policijske države, predvsem pa cenil rahlo parodiranje znanstvene fantastike, v katero so organsko vpletene filozofske teme. Danes se roman seveda bere nekoliko drugače, a je dovolj nadčasoven, da nagovori tudi nas.
Gostja: prevajalka Tatjana Jamnik
Uvod in moderatorstvo: Iztok Osojnik
MKL - SLOVANSKA KNJIŽNICA ob 19:00: Okrasni vodnjaki: mag. Gojko Zupan
Predavanje in kratki dokumentarni posnetki iz arhiva RTV SLO
Cikel domoznanskih večerov Ljubljana v gibljivih slikah s pomočjo starejših filmskih zapisov, predavateljev in priložnostnih tematskih razstav iz gradiva Slovanske knjižnice z najrazličnejših vidikov osvetljuje Ljubljano, njene prebivalce in njeno zgodovino.
Brez vstopnine
Kino Šiška, Komuna ob 20:00: Stripolis | Zvok in prostor Alana Forda
Filozof Aleš Bunta bo na predavanju pojasnil, kako je Alan Ford nenadejano nastopil kot ključna tema dveh njegovih knjig, in poskušal odgovoriti na vprašanje neizčrpne aktualnosti tega stripa.
Aleš Bunta je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in predavatelj na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Je avtor del Uničiti nič?, Magnetizem neumnosti in A-cogito ter številnih člankov v filozofskih revijah.
Vstopnine ni.
Bežeče sličice!!!
Kinoteka:
18:00 Kratki filmi Milana Ljubića
Štafeta mladosti, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35mm, čb, 12'
Orden, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, barvni, 12'
Kazenski zakonik člen 188, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 35mm, čb, 13'
Brezje, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 35mm, čb, 10'
Portret meniha, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35mm, barvni, 12'
Soseska, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, barvni, 12'
V službi socializma in boga, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1979, 35mm, barvni, 13'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20:00 Kino Ekran: Jezdec (The Rider), Chloé Zhao, ZDA, 2017, DCP, 2.35, barvni, 104', svp
Mlad kavboj Brady Blackburn je bil nekoč vzhajajoča zvezda rodea, vendar mora po hudi poškodbi glave opustiti upanje, da bo še kdaj jezdil konja. V staroselskem rezervatu v Južni Dakoti se sooča s psihološkimi in čustvenimi posledicami nesreče. Namesto v družbi svojih starih prijateljev čas preživlja z bikoborcem Lanom, ki je prav tako utrpel hudo poškodbo. Ko od nesreče mine nekaj časa, Brady ne zdrži več brez konj in se vrne k rodeu. Zdaj se bo moral dokončno odločiti, ali bo nadaljeval zdravljenje v krogu družine ali pa bo tvegal vse, da ohrani identiteto kavboja. Drama o spreminjajočem se obrazu ameriškega podeželja, ki s pomočjo igralske zasedbe resničnih kavbojev poda svež pogled na vestern.
Film bosta uvedli Ana Šturm in Sanja Struna, projekciji sledi razprava. V sodelovanju z revijo Ekran.
Kinodvor:
17:00 Visoka družba (High Life), Claire Denis / Nemčija, Poljska, ZDA, Velika Britanija, Francija / 2018 / 110'
Claire Denis (Žarek v srcu) spremlja skupino zločincev, ki prestajajo zaporno kazen kot poskusni zajčki na vesoljski misiji zunaj našega osončja.
20:00 Premiera slovenskega filma: Tkanje pogledov - Jože Dolmark, Boris Jurjaševič / Slovenija / 2017 / 74'
Sledi pogovor s filmsko ekipo.
Dokumentarec prikaže profesorja Jožeta Dolmarka kot človeka različnih védenj, zanimanj in darov: umetnostnega zgodovinarja, poznavalca književnosti, filmskega in fotografskega zgodovinarja, filmskega kritika, cineasta, scenarista ter predvsem izjemnega pedagoga.
Mala dvorana:
18:15 Nori dnevi (Dani ludila), Damian Nenadić / Hrvaška, Slovenija / 2018 / 72'
Dokumentarec nas popelje v običajno skriti svet duševno drugačnih posameznikov, ki jih je družba izločila in spremenila v paciente v procesu farmakološkega zdravljenja.
20:30 Putinove priče (Svideteli Putina), Vitalij Manskij / Latvija, Švica, Češka / 2018 / 105'
Manskij, ukrajinski režiser, ki zadnja leta živi v prostovoljnem izgnanstvu v Latviji, je imel ob političnem vzponu Vladimirja Putina kot dokumentarist ruske državne televizije prost dostop do novega vladarja ruskega imperija.
Prikaži Komentarje
Komentiraj